Se bo Pahor poklonil italijanskim žrtvam?

Julijsko srečanje med predsednikoma Pahorjem in Mattarello ob slovesni vrnitvi Narodnega doma v slovenske roke naj bi vključevalo tudi obisk spomenika žrtvam povojnih pobojev pri Bazovici.

Objavljeno
12. junij 2020 12.23
Posodobljeno
12. junij 2020 14.35
Danes so v Trstu zaznamovali nov praznik, in sicer dan odhoda jugoslovanskih vojakov iz mesta leta 1945. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenci v Italiji z nestrpnostjo pričakujejo 13. julij, ko bo – natanko ob stoletnici od fašističnega požiga – Narodni dom, simbol Slovenstva v Trstu, prešel v lastništvo krovnih slovenskih manjšinskih organizacij. Ta dan bosta skupaj proslavila tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kot pa se je izkazalo, bo v programu srečanja tudi obisk spomenika žrtev povojnih pobojev v Bazovici, ki ga predvsem v zadnjem obdobju za vzbujanje protislovenskih čustev izkorišča tržaška politična desnica.

S predsednikovega urada še čakamo potrditev te informacije. Po poročanju tržaškega Primorskega dnevnika je to novico včeraj zvečer objavil predsednik krovne organizacije istrskih beguncev Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia (ANVGD) Renzo Codarin. Kot navaja časnik v svoji spletni izdaji, je bilo v preteklosti že nekaj govora o simbolni poti, ki naj bi jo opravila predsednika obeh držav, se pravi od Narodnega doma, ki simbolizira trpljenje Slovencev pod fašizmom, do bazoviškega spomenika; ta predstavlja tragedijo, ki se je kot odziv na fašistična grozodejstva zgodila po drugi svetovni vojni.

image
Del Slovencev v Italiji ima grenak priokus, da je ta praznik nekakšno nadomestilo za tržaško desnico zaradi napovedane vrnitve Narodnega doma v slovenske roke. FOTO:  Leon Vidic/Delo


Danes sicer v Trstu praznujejo dan osvoboditve mesta, ko je v začetku maja leta 1945 jugoslovanska armada v mestu porazila nacistične enote, vendar se je po 40 dneh zaradi prihoda angleških zaveznikov umaknila. Praznik so v tržaškem občinskem odboru izglasovali pred nekaj tedni in pri delu Slovencev v Italiji je ostal grenak priokus, da je bilo to nekakšno nadomestilo za tržaško desnico zaradi napovedane vrnitve Narodnega doma v slovenske roke.

»Za nas je uvedba tega praznika boleča. Gre za instrumentalizacijo zgodovinskega dogajanja, ki ima žal izhodišče v fašizmu. Slovenci na partizansko osvoboditev Trsta nikakor ne moremo gledati kot na okupacijo ozemlja, kjer smo bili rojeni,« je pred dnevi za naš časnik dejala italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc.