Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos napoveduje zaostritev meril za ugotavljanje konflikta interesov, saj je sedanja ureditev zelo toga. »Sedanji zakon ne vključuje vseh možnosti, zato razmišljamo, da bi predlagali spremembo zakona in uredili tako imenovani dejanski konflikt interesov,« pravi Drago Kos. Primer dejanskega konflikta interesov, ki pa v sedanjem zakonu ni zajet, je dr. Peter Jambrek, ki je predsednik sveta za visoko šolstvo in hkrati zastopnik zasebne fakultete za državne študije.
Ob objavi seznama 577 podjetij, ki ne smejo poslovati z državo, ker imajo v njih državni funkcionarji ali njihovi ožji družinski člani upravljalske ali lastniške pravice, se je zastavilo vprašanje, kaj pa je s člani tistih organov, ki niso funkcionarji, a se hkrati zaradi svojih povezav z nekaterimi podjetji lahko znajdejo v dejanskem konfliktu interesov. Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je pred kratkim opozoril, da gre pri članstvu Petra Jambreka in Matjaža Gantarja v svetu za visoko šolstvo za izrazit konflikt interesov. Prvi je zastopnik zasebne fakultete za državne študije, drugi pa je lastnik Gea Collegea, visoke šole za podjetništvo v Piranu. Peter Jambrek je predsednik sveta in ga je imenovala vlada, Gantar pa v njem sedi kot predstavnik gospodarstva.
Drago Kos kot predsednik komisije za preprečevanje korupcije ne želi govoriti o konkretnih primerih, kljub temu pa je povedal, da namerava komisija do začetka prihodnjega leta predlagati spremembe zakona o preprečevanju korupcije. »Veljavni zakon o preprečevanju korupcije izhaja iz t. i. formalnega konflikta interesov, kar pomeni, da postavlja omejitve osebam, ki so na posamezni funkciji v državnem organu in hkrati na določeni funkciji v drugem sektorju. Takšna rešitev je zelo toga in ne predvideva vseh možnosti. Zato naša komisija resno razmišlja o tem, da bi pri spremembah zakona spremenila zasnovo in uredila t. i. dejanski konflikt interesov, kjer ne bi bilo tako pomembno, katera delovna mesta sočasno zasedajo posamezniki, temveč bi bilo pomembno to, da bi se ti posamezniki tudi, ko bi prišlo do samo navideznega konflikta med njihovim javnim in zasebnim interesom, morali izločiti iz postopka, v nasprotnem primeru bi bila sankcija ničnost posla. Koncept dejanskega konflikta interesov pokriva vse možnosti, kjer lahko prihaja do navzkrižja javnih in zasebnih interesov, bodisi v stalnih institucionaliziranih organih bodisi v ad hoc delovnih telesih. Potem takšnih dvomov, kot jih imamo zdaj, ne bo več,« je rekel Drago Kos.
Prepričan je, da je to v zakonu mogoče urediti, saj tudi izkušnje iz tujine kažejo, da je mogoče tak konflikt interesov zelo preprosto opisati, zato bi se morali predstojniki državnih organov le malo potruditi, da bi takšne odločitve sprejemali tudi v praksi. Komisija bi odločala v spornih primerih. Ali realno pričakuje, da bi bil takšen predog sprememb zakona sprejet? »Za zdaj zadevo preverjamo na lokalni ravni, kjer se pogovarjamo s predstavniki občin, in ta zamisel je naletela na ugoden odziv. Seveda to ni edina potrebna sprememba zakona, vprašanje je, kdaj bo do nje prišlo, vendar sem prepričan, da bo tako dobro obrazložena, da bo sprejeta ne glede na to, kakšna bo sestava vlade.«
O nekaterih podjetjih s »seznama 577« pišemo na 3. strani četrtkove tiskane izdaje Dela.
