Še brez odgovorov o regresu in dodatkih za javni sektor

Ljubljana – Kakšna bo višina regresa za letni dopust za javne uslužbence in kako urediti razdeljevanje dodatkov, povezanih z epidemijo, da jih bo vsaj večina razumela kot pravične, sta vprašanji, ki tudi po prvem srečanju pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja in vlade v novi sestavi ostajata neodgovorjeni. Predstavniki obeh strani bodo za skupno mizo znova sedli predvidoma 1. julija.

Regres v višini 1050 evrov za vse uslužbence, namesto predvidenih 940 evrov, in bolj pregledno ter dorečeno izplačevanje dodatkov za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi (KPJS) ter za nevarnost in obremenjenost po interventni zakonodaji (PKP#1) sta bili temeljni zahtevi sindikatov javnega sektorja na včerajšnjem sestanku z vladnimi pogajalci, ki jih je tokrat prvič vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

»Na naše precej veliko presenečenje je minister prišel na pogajanja brez mandata, čeprav sta vprašanje regresa napovedali obe sindikalni skupini,« je po srečanju strnil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.



Minister Koritnik je odgovoril, da so sindikati posredovali dva predloga, za 1050 in 1100 evrov. Vlada se bo do tega opredelila, a je hotel naprej slišati argumente sindikatov, ob dejstvu, da se je minimalna plača (in z njim višina regresa) v primerjavi z lani letos povišala na 940 evrov, regres je razbremenjen, vsi državljani pa so tudi prejeli turistični vavčer. »Težko rečem, da so me sindikati prepričali z argumenti, a gre za odločitev vlade,« je odgovoril.

Nezadovoljstvo zaradi dodatkov ostaja

»Kar zadeva izpeljavo tega slabo pripravljenega in napačno koncipiranega zakona o dodatkih v času epidemije, ko so javni uslužbenci ključno prispevali k omejevanju te izjemno problematične situacije, pa se je pokazala cela paleta konfuzije, neenakosti, nepravičnosti,« je bil kritičen Štrukelj, ki meni, da so tudi na vladni strani ugotovili, da »reč ni pod nadzorom« in da jo je treba urediti. »Sicer bo, kot je ena od kolegic s področja zdravstva rekla, prišlo do podobne situacije kot v Franciji, kjer so zdravstveni delavci šli na cesto,« je izpostavil Štrukelj.

Policisti in šolniki so posebej ogorčeni, ker v sklepu, s katerim je vlada določila višino sredstev in razrez za dodatek po PKP#1 za maj, sploh niso omenjeni. »Obe skupini sta opozorili, da je sklep treba popraviti, ker ni korektno, da se do položaja celih delov javnega sektorja z desetine tisočev zaposlenih sploh ne opredeljuje,« je povzel Štrukelj.



Koritnik pa je pojasnil, da dodatek po KPJS še vedno pripada vsem uslužbencem tudi v maju, saj je vezan na obdobje epidemije. »Korona dodatek po PKP#1 pa smo uvedli zaradi povečanih obremenitev in dodatne ogroženosti, poleg dodatka po KPJS. Vlada je ocenila, da je bila maja ta ogroženost in obremenjenost nižja kot v preteklih mesecih,« je dejal minister.
Glede nezadovoljstva zaradi načina razdeljevanja in tega, da so vsi vzvodi v rokah predstojnikov, pa je komentiral: »Če kdaj, se je zdaj pokazalo, da mora menedžment prevzeti svoj del odgovornosti. Navsezadnje je zato v vodstvenih strukturah, ima naziv in višje plačilo.«

Izpostavili so problem znižanja plač ob prisilni karanteni po prenehanju epidemije. »Učiteljica je morala v karanteno, ker so bili otroci okuženi in bila zaradi tega, ker je ostala doma, da je varovala zdravje drugih, kaznovana s tem, da je dobila samo 50 odstotkov plače. To je le en primer, velja pa za ves javni sektor,« je opozoril Štrukelj, ki računa na razumevanje vlade do vseh zaposlenih, ne le v javnem sektorju. Kornitnik pa je napovedal, da bodo proučili možnosti za ureditev tega stanja.