Bruselj – Današnja ustna obravnava tožbe evropske komisije proti Sloveniji, ki zadeva status dokumentov ECB in neupoštevanje lojalnega sodelovanja, bo že pokazala, kakšna vprašanja si sodniki 15-članskega velikega senata Sodišča EU postavljajo v tej zadevi.
Izhodiščna točka postopka je bila kriminalistična preiskava na sedežu Banke Slovenije, ki je glede sanacije bank potekala proti tedanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu in njegovim najožjim sodelavcem. Ker je bil obveščen, da so bile med drugim zasežene informacije ECB, je nemudoma pisno protestiral njen tedanji predsednik Mario Draghi. Slovenskim organom je očital, da so z zasegom dokumentov in računalniške strojne opreme ECB, kršili protokol o privilegijih in imuniteti institucij Unije.
Kot so pojasnjevali pri ECB, tega zasega niso vnaprej odobril. Tudi njeni poznejši poskusi za sporazumno rešitev niso bili uspešni. Dolžnost lojalnega sodelovanje pomeni, da se Unija in države članice medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog iz pogodb. Takšna dolžnost je zapisana v 4. členu Pogodbe o EU in Slovenija jo je v očeh evropske komisije kršila, ker da z ECB ni konstruktivno razpravljala o tej zadevi.
Evropska komisija je postopek proti Sloveniji decembra 2016. V primerih postopkov, povezanih s kršitvami prava EU, le izjemoma pride do tožbe pred sodiščem v Luxembourgu, saj se zadeve običajno uredijo prej. Po današnji obravnavi bo predvidoma znano, kdaj bo generalni pravobranilec objavil sklepne predloge. Od obravnave do objave predlogov mine običajno nekaj mesecev. Nato mora še izrečena sodba. Najhitreje bi bila lahko znana konec leta.
Premier Janez Janša je na začetku junija v pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod kakšnimi pogoji bi se bil Bruselj pripravljen odpovedati tožbi. Slovenija je doslej trdila, da je načelo nedotakljivosti arhivov tolmačeno preširoko.