Se je v Sloveniji razmahnil rasizem?

Strasbourg - Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v okviru Sveta Evrope je v novem, tretjem poročilu za Slovenijo opozorila, da je Slovenija od zadnjega poročila iz leta 2003 naredila velik napredek na številnih področjih, še vedno pa ni uresničila več priporočil, ki jih je ECRI podal že tedaj. V prvi vrsti gre za vprašanje problema izbrisanih, ki še vedno ni rešeno, pa tudi za zavlačevanje glede izgradnje džamije, ugotavlja najnovejše poročilo ECRI.

Kot poudarja poročilo, položaj oseb, ki so bile leta 1992 nezakonito izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, še vedno ni razrešen, kljub odločbi ustavnega sodišča aprila 2003. ECRI zato poziva slovenske oblasti, da to odločbo sodišča uresničijo brez nadaljnjega odlašanja.

ECRI opozarja tudi na pomanjkanje splošne strategije do odpravljanja diskriminacije Romov na vseh področjih. Sicer je bilo zlasti na področju izobraževanja romskih otrok narejenega veliko, vendar pa bi bilo potrebno izboljšati celostno situacijo romske populacije.

Manjšine iz nekdanje Jugoslavije so še vedno predmet predsodkov in diskriminacije

Podobno poročilo ECRI opozarja tudi na pravice manjšin, ki v Sloveniji veljajo za"neavtohtone". Gre za manjšine iz nekdanje Jugoslavije, ki so še vedno predmet predsodkov in diskriminacije na številnih področjih in nimajo možnosti, da bi razvijale svojo identiteto na način, ki bi polno odražal njihov doprinos slovenski družbi. ECRI zato predlaga, da slovenske oblasti vzpostavijo tvoren dialog s skupinami, ki si želijo več priložnosti za izražanje svoje identitete.

V to vprašanje za ECRI spada tudi zavlačevanje glede izgradnje džamije, ki bi jo morala Slovenija zagotoviti. Ob tem komisija opozarja tudi na negativno razpoloženje in posploševanja glede muslimanskega prebivalstva v Sloveniji, priporoča pa tudi, da se sprejmejo ukrepi, ki bi prepovedovali rasistično in ksenofobična retoriko v politiki.

Sicer poročilo pozdravlja napredek, ki je bil v Sloveniji narejen na področju zakonodaje proti rasni diskriminaciji, še posebej pa izpostavlja vzpostavitev vladnega urada za enake možnosti. Po drugi strani pa ECRI Sloveniji priporoča nadaljnjo krepitev zakonodaje na področju boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Pri tem pa poročilo izpostavlja, da je treba to zakonodajo tudi uveljaviti v praksi in nadzirati njeno izvrševanje.

Poročilo je ECRI zaključil na podlagi obiska v Sloveniji od 23. do 26. aprila lani. Poročilo je bilo zaključeno 30. junija 2006, zdaj pa je objavljeno na spletnih straneh Sveta Evrope (http://www.coe.int/t/e/human_rights/ecri/1-ecri/3-general_themes/1-policy_recommendations/_intro.asp#TopOfPage).

ECRI je bil leta 1993 ustanovljen kot neodvisen nadzorni organ, katerega naloga je boj proti rasizmu, sovraštvu do tujcev, antisemitizmu in nestrpnosti v vseh državah članicah Sveta Evrope z vidika varstva človekovih pravic. Članica komisije iz Slovenije je Alenka Puhar.

Rupel: Kritika SE ni usodna, temveč realna in dobro napotilo

Kritika Slovenije v najnovejšem poročilu Sveta Evrope "za našo državo ni usodna in nikakor negativna ali neprijetna, nasprotno - je realna in bo najbrž dobro napotilo za tiste, ki se ukvarjajo s to problematiko", je danes v Bruslju dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.

V poročilu, ki ga je danes uradno objavil Svet Evrope, je Slovenija "pohvaljena, ko gre za odnos do Romov", je dejal Rupel ob robu zasedanja kavkaško-kaspijske komisije. "Znana afera Strojan sploh ni omenjena, ker se je zgodila pozneje," je pojasnil. Poročilo namreč vključuje obdobje od predhodnega poročila, objavljenega leta 2003, končano pa je bilo konec lanskega junija. Gotovo pa je marsikaj mogoče izboljšati, je še menil zunanji minister.

Glede vprašanja izbrisanih pa je Rupel dejal, da je "vlada že večkrat povedala, da je pripravljena problem rešiti z ustavnim zakonom" in da še vedno zbira podporo za sprejetje tega zakona v DZ.

Premier Janez Janša pa je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da se bo vlada na poročilo odzvala, ko ga bo v celoti proučila. Poudaril je, da je ustavni zakon o izbrisanih pripravljen in da si želi vlada to vprašanje enkrat za vselej urediti, in to na način, ki bo sprejemljiv za večino državljanov. Zagotovo pa je "Slovenija med tistimi državami v Evropi, ki zadeve rešuje najbolj resno," je menil Janša.