Se kaj skriva za kulisami?

Morda je bila res poglavitna misel marsikaterega od slovenskih diplomatov na njihovem 13. rednem posvetu na Brdu, ali se v Sloveniji znova dogaja kaj nenavadnega v odnosih med nekaterimi vrhovi oblasti.

Objavljeno
04. januar 2007 21.26
Stojan Žitko, urednik zunanjepolitične redakcije Dela
Morda je bila res poglavitna misel marsikaterega od slovenskih diplomatov na njihovem 13. rednem posvetu na Brdu, ali se v Sloveniji znova dogaja kaj nenavadnega v odnosih med nekaterimi vrhovi oblasti. Verjetno pa so tudi vsi po vrsti pričakovali, da bodo gostje še na enem od sicer tradicionalnih novoletnih srečanj s predsednikom države, kjer bi še od njega slišali kakšno lepo misel. Tako pa ni bilo predsednika Drnovška ne na Brdu ne sicer pričakovanega sprejema.

Toda približno enako bi se lahko spraševali novinarji: se nemara kaj skriva za tem, ker (za lani) ne bo predsednikovega novoletnega srečanja niti z njimi. Kdo ve, morda ni bil zadovoljen z njihovim pogosto bodičastim odzivom na nekatere njegove državniške pobude. Toda doslej, vsaj do nas, še ni prispelo niti povabilo za morebitno novoletno srečanje novinarjev z drugima predsednikoma, vlade in parlamenta. Zaradi tega kakšnega posebnega razočaranja menda niti ni, saj si ponavadi tudi voščimo le v dneh okoli novega leta, izgovori na račun pomanjkanja časa pa so lahko bolj ali manj prazni.

Vprašanje predsednikovega novoletnega sprejema za najvišje slovenske diplomate na tujem, ne glede na ministrovega, ki se je vseeno dogajal v gradu Jable, pa je seveda lahko zanimivo zaradi drugega. Kakor koli že lahko gledamo na te stvari, bi bilo vendarle umestno tudi srečanje in pogovor slovenskih diplomatov s predsednikom republike ob priložnosti, ko na Brdu in v Jablah dva dni premlevajo ne le o dosežkih in pričakovanjih slovenske diplomacije, pač pa predvsem o poglavitnem, to je o predsedovanju Evropski uniji. Premier Janša in zunanji minister Rupel sta celotni veleposlaniški srenji predavala predvsem o njihovih pomembnih nalogah na tem področju. Brez zglednega dela celotnega slovenskega diplomatskega kolektiva doma in na tujem – ne glede na vse druge, ki bodo pri tem morali prav tako izjemno sodelovati – bo predsedovanje Uniji prevelik zalogaj. Bi bila predsednikova beseda ali namig odveč?

Slovenija je sama privolila v to, da jo Unija povabi k predsedovanju; kar koli bi zdaj oviralo takšno usmeritev, bi bilo nedvomno v posmeh vsem akterjem na tem področju. Velik del diplomatskega posveta je sicer zaprt za javnost, kar niti ni nič novega, in upajmo, da ne zato, ker bi bilo treba pred javnostjo res kaj skrivati.