Tiskane izdaje
Mediji so v zadnjih mesecih objavljali izračune, po katerih so vsi socialni transferji v družinah z otroki, v katerih so starši brezposelni, precej blizu dohodkom družin, v katerih starši prejemajo minimalno plačo. Na problematičnost majhne razlike med dohodkom, pridobljenim z delom, zlasti če gre za minimalnega, in tem, kar daje država, je Slovenijo večkrat opozoril tudi OECD.
Drugačna pa je slika pri samski osebi brez službe. Znesek denarne socialne pomoči je 297 evrov na mesec, subvencija za najemnino je sorazmerno nižja, kot je za družino, do dvakrat na leto lahko prejme izredno socialno pomoč. Decembra 2017 je bilo skoraj 72 odstotkov od 50.800 prejemnikov denarne socialne pomoči samskih. Za vseh 36.502 najbrž ne velja, da živijo na robu, saj so med njimi tudi mladi, ki stanujejo pri starših in prijavijo svoje gospodinjstvo, po zagotovilih nevladnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski, pa velika večina brezposelnih, ki dobiva DSP, živi v hudi revščini.
Dali bi 11 odstotkov več
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 27. oktobra 2017 dalo v javno razpravo novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v katerem so predlagali, da se osnovni znesek minimalnega dohodka z 297,53 evra zviša na 331,26 oziroma za 11,34 odstotka.
Višino so določili na podlagi nove raziskave, ki je pokazala, da so osnovni minimalni stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe, 441,67 evra. Da bi se ohranilo podobno razmerje z neto minimalno plačo kot leta 2010, so (ob upoštevanju tveganja pasti neaktivnosti) predlagali znesek, ki predstavlja 75 odstotkov osnovnih minimalnih življenjskih stroškov.
Preračunali so tudi ekvivalenčno lestvico, in to tako, da se za družine z otroki prejemek ne bi zvišal. »Predlog je dvigoval minimalni dohodek za kategorijo ljudi, v kateri je tudi po statističnih podatkih najvišja stopnja tveganja revščine. Splošna stopnja je približno 14-odstotna, otroška je nižja, za samske osebe pa je, tudi po svežih podatkih evropske komisije, bistveno višja, in sicer 28-odstotna,« je pojasnila resorna ministrica Anja Kopač Mrak.
Rdeča luč
Predlogu, ki bi državno blagajno letos, če bi začel veljati aprila, stal 14 milijonov evrov, prihodnje leto pa 18 milijonov, je dalo rdečo luč ministrstvo za finance. Nasprotujejo mu predvsem z vidika javnofinančnih posledic, ki bi jih prineslo zvišanje. Ob sprejetju predloga po mnenju finančnega ministrstva obstaja nevarnost morebitnih poznejših pritiskov za dodatne ukrepe na davčnem področju, s katerimi bi si želeli povečati spodbudo po aktivni zaposlitvi. Breme pasti neaktivnosti, ki je v Sloveniji že zdaj med višjimi, si delita davčna in socialna politika in dejstvo je, da bi s predvidenimi spremembami prišlo do njenega zvišanja zaradi ugodnejše socialne politike, menijo na finančnem ministrstvu.
To pomeni, da bi lahko pripravili dodatne ukrepe le še v okviru davčne politike. »To seveda na eni strani predstavlja vpliv na dodatno zmanjševanje javnofinančnih prihodkov, na drugi pa bi z dodatnimi davčnimi olajšavami, spodbudami, znižanji davkov, s katerimi bi spodbudili posameznike k aktivni zaposlitvi, rušili eno izmed osnovnih načel davčne politike – pravičnost,« so zapisali na ministrstvu za finance.
Anji Kopač Mrak se bojazen, da bi se zaradi 331 evrov na mesec oziroma 33 evrov več, kot dobijo danes, zvišala past neaktivnosti, ne zdi realna. Gospodarska rast se kaže tudi v manjšem številu prejemnikov denarne socialne pomoči, zaradi česar je v letošnjem proračunu zanjo predviden nižji znesek kot lani. Se je pa strinjala, da bo treba podrobneje pogledati povezanost med socialnimi transferji in dohodninsko obravnavo, da se razpoložljivi dohodek bolj veže na davčni primež.
