Tiskane izdaje
Ljubljana – Po upokojitvi je mogoče delati po različnih pogodbah, upokojene osebe se lahko tudi odločijo za delne upokojitve. Ena izmed prihodnjih rešitev se giblje tudi v smeri, da bi lahko uredili dvojni status upokojencev. Tako, da bi se jim omogočilo ohranjanje statusa zavarovanca ob hkratnem statusu upokojenca.
Ni namreč tako malo pripomb, naj se pusti upokojenim osebam delati naprej, a tako, da bo, če poenostavimo, ostala pokojnina nedotaknjena. Ali se že razmišlja o tovrstnih možnostih, da bi se pokojninska zakonodaja spremenila tudi v to smer? Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ta vprašanja in predloge odgovarjajo: »Ob morebitnem spreminjanju zakonodaje, ki ureja t. i. dvojni status upokojencev ter zavarovancev, opozarjamo, da je treba ravnati preudarno in uveljaviti ureditev, ki bo enaka za vse zavarovance. Ker je zaznati precejšnje težnje upokojencev po opravljanju nadaljnjega dela tudi po upokojitvi, je v beli knjigi o pokojninah z namenom zagotovitve čim večjega števila možnih virov, s katerimi bi si bodoče generacije upokojencev lahko izboljšale svoj socialni položaj, podan predlog, da bi nova pokojninska reforma upokojencem morala omogočiti nadaljnje delo in prejemanje dohodka iz le-tega.
Kot ena prihodnjih rešitev na tem področju je tako predlagana ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bi se jim ob doseganju polne upokojitvene starosti omogočilo nadaljnje ohranjanje statusa zavarovanca ob hkratnem statusu upokojenca, vendar ob pogoju, da plačujejo polne prispevke.«
Tudi na Zpizu so tovrstne pobude zaznali in pravijo: »Predloge spremembe zakonodaje v smeri, da bi ljudje lahko delali tudi po upokojitvi in hkrati prejemali pokojnino, je zaznati zlasti pri samozaposlenih osebah. Delo na podlagi pogodbenih razmerij ob hkratnem prejemanju pokojnine pa veljavna zakonodaja dopušča.«
Aktivnost se podaljšuje
Že iz podatkov, ki jih zbira Zpiz, je razvidno, da »se število prejemnikov spodbud za podaljševanje delovne aktivnosti, med katere štejemo prejemnike 20 odstotkov predčasne oziroma starostne pokojnine in uživalce delnih pokojnin, povečuje. Zavod beleži podatke o povprečnem številu uživalcev delnih pokojnin (med njimi so všteti vsi ponovni vstopi v zavarovanje) in uživalcev 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine po letih«.
Trend je zgovoren: če se je leta 2013 za 20-odstotno upokojitev odločilo 11 oseb v Sloveniji, se je svet te »petinske« upokojitve izjemno odprl in lani se je za to odločilo skoraj 6460 ljudi, ki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine, vendar še naprej delajo, januarja letos pa že 6949.
Povečuje se tudi število tistih, ki se odločijo za delno upokojitev; če jih je bilo še leta 2008 samo 206, jih je bilo lani že dobrih 2250 in letos januarja že 2476. Pravica, ki po vsebini ustreza pravici do delne pokojnine za zavarovance, je za upokojence urejena v okviru ponovnega vstopa v zavarovanje ter prejemanja sorazmernega dela pokojnine, odgovarjajo na ministrstvu za delo.
Višina sorazmernega dela pokojnine, ki jo takšen posameznik prejema, je odvisna od tega, koliko ur na dan ponovno dela in kako visok je zavarovalni čas. Ob štiriurnem delu na dan ali 20 do 24 ur na teden prejema sorazmerni del pokojnine v višini 50 odstotkov, ko pristane pri 7-urnem dnevnem delu ali 35- do 39-urnem tedenskem delovniku, pa mu pripada 12,5 odstotka sorazmernega dela pokojnine.
Največ upokojenskih pogodbenikov delalo na cesti
Na Zpizu odgovarjajo, da je delo upokojenih na podlagi različnih pogodbenih razmerij ob hkratnem prejemanju pokojnine mogoče, saj ga dopušča veljavna zakonodaja. Gre za začasno ali občasno delo upokojencev na podlagi posebnih pogodbenih razmerij. Spet druga kategorija je tako imenovano dopolnilno delo, kamor sodijo različna dela, kot jih določa poseben pravilnik: od pomoči v gospodinjstvu do nabiranja in prodaje gozdnih sadežev in zelišč, občasnega varstva otrok ali pomoči starejšim, bolnim in invalidom na domu... .
Na Zpizu podatkov o tem, koliko ljudi se odloči za tovrstna pogodbena dela, nimajo, na ministrstvu za delo razpolagajo s podatki, ki so jih za svoje analize pridobili od Fursa za leto 2015 in jih tudi objavili v analizi Starejši in trg dela. Po teh podatkih je leta 2015 začasno ali občasno delo upokojencev opravljalo skoraj 5000 ljudi; natančneje 4997, od tega 3185 moških in 1812 žensk. Zanimivo je, da se je za tovrstno pogodbeno delo odločilo največ ljudi v starosti od 60 do 64 let, kar 1837, in tistih, starih do 54 let, je bilo 1184. Čeprav bi si morda predstavljali, da so ti ljudje opravljali lažja in manj naporna dela, statistika kaže drugačno sliko, ali kot odgovarjajo z ministrstva za delo, »ta oblika dela se je najbolj uporabljala v cestnem tovornem prometu, v restavracijah in gostilnah ter pri strežbi pijač«.
Ta začasna ali občasna dela za upokojence ureja zakon o urejanju trga dela. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, ta dela upokojencem dajejo možnosti za dodatni zaslužek in ne vplivajo na višino pokojnine. Posebnost tega dela je, da pri tovrstnem razmerju ne gre za delovno razmerje, ampak za civilnopravno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upokojencem. Ministrstvo za delo: »Ali so podani elementi delovnega razmerja, primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat Republike Slovenije za delo.«
Sicer pa, kakor je znano, lahko upokojena oseba tovrstno delo opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu, najnižja urna postavka letos znaša 4,52 evra, najvišji dohodek, ki ga s tem delom lahko letos prisluži posameznik, pa znaša bruto 6775 evrov. Če povzamemo izračun, po plačilu davkov in prispevkov, znaša neto dohodek pri tem najvišjem možnem zaslužku 4927 evrov.
Toda »če zaradi skupnih letnih dohodkov upokojenca pri tem pride do razlike, se na letni ravni poračun dohodnine doplača (če je letna dohodnina večja od med letom plačanih akontacij) ali vrne (če je letna dohodnina nižja od med letom plačanih akontacij),« so nam odgovorili iz Fursa.
