Še vedno brez razpisa za elektronsko cestninjenje

Ljubljana – Pred natančno letom dni je Dars ustavil javno naročilo za elektronski cestninski sistem za tovornjake in avtobuse. Podaljšani evropski rok za uvedbo sistema se hitro bliža, novega razpisa pa Dars še ni objavil.

Državna avtocestna družba je javno naročilo ustavila po odločitvi državne revizijske komisije, ki je presodila, da so bile finančne zahteve za izvajalce preveč zahtevne. Leto dni pozneje nimamo ne ustrezne podlage, zakona o cestninjenju, ne razpisa. Tako vlada kot Dars očitno čakata na volitve in nova politična razmerja. Do razpisnega roka, lanskega 26. aprila, je Dars prejel samo ponudbo Kapscha, ki bi elektronski sistem vzpostavil ter deset let vzdrževal in financiral za 209.992.633,80 evra brez DDV.

Trenutnega evropskega roka za vzpostavitev elektronskega sistema za tovorna vozila – na pristojnem ministrstvu pravijo, da 8. oktober 2014 ni zavezujoč – Slovenija nikakor ne bo ujela.

Po prvotnem evropskem načrtu bi cestninjenje v prostem prometnem toku v EU morali uvesti že leta 2008, potem je bil rok za zagon preložen na oktober 2012, redno obratovanje pa je bilo predvideno 1. januarja 2013. Septembra 2012 je evropska komisija članice opozorila na zamudo pri uvajanju vseevropskega cestninskega sistema in rok preložila na oktober 2014.

Ministrstvo: ABC je že elektronsko cestninjenje

Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in prostor pojasnjujejo, da je bil pri nas elektronski cestninski sistem (tako imenovani ABC-sistem cestninjenja) vzpostavljen že veliko pred 1. januarjem 2007, zato naj letošnji oktober za Slovenijo ne bi veljal. Priznavajo pa, da bi bil »z vidika zagotavljanja preprostejšega prehajanja uporabnikov med različnimi cestninskimi sistemi v posameznih državah članicah EU« naprimernejši tehnično-tehnološko interoperabilen sistem.

Na ministrstvu poudarjajo, »da večina držav članic EU zamuja pri vzpostavljanju evropskega elektronskega cestninjenja že pri cestninjenju tovornih vozil, kjer se je rok za uvedbo tega sistema iztekel konec leta 2012, zato je usmeritev Evrope trenutno usmerjena v vzpostavitev interoperabilnosti cestninjenja komercialnega (tovornega) prometa. Poleg tega je evropska komisija nekoliko ublažila svoje stališče do uvajanja evropskega elektronskega cestninjenja, saj so aktivnosti zdaj nekako usmerjene v vzpostavljanje interoperabilnosti regionalnih cestninskih sistemov, ko pa bodo ta v praksi zaživela, pa v vzpostavitev interoperabilnega vseevropskega cestninskega sistema.« Kar bi bilo zelo dobrodošlo, saj izkušnje kažejo, da na mejah – posebno proti notranjemu evropskemu vzhodu – nastajajo zapleti.

V državni avtocestni družbi pojasnjujejo, da sistem ABC ni skladen s tehnološkimi zahtevami evropske direktive in zato tehnološkim zahtevam ne ustreza. Gre za sistem, ki se je do uvedbe vinjetnega sistema sredi leta 2008 uporabljal za cestninjenje osebnih vozil, potem pa so ga v Darsu, tudi zaradi nenehne zahteve prevoznikov po tekočem cestninjenju, nekoliko predelali in se zdaj uporablja za cestninjenje tovornega in avtobusnega prometa.

Na ministrstvu pravijo, da je objava razpisa stvar Darsa, v avtocestni družbi pa razpis res pripravljajo, ker pa imajo ključni dokumenti nove razpisne dokumentacije oznako zaupnosti, vsebine do objave razpisa ne morejo razkriti.

Akcijski načrti in zakon

V Sloveniji je bil po dveh akcijskih načrtih prvi razpis za uvedbo satelitskega elektronskega cestninjenja v času prve Janševe vlade leta 2008 tik pred objavo ustavljen zaradi državnozborskih volitev. Pahorjeva vlada je nato spremenila akcijski načrt in iz njega izpustila opredelitev za (satelitsko) tehnologijo. Jeseni 2011 odprti Darsov razpis ni predpisoval tehnologije in so se nanj lahko prijavili tako ponudniki mikrovalovnega kot mobilnega in satelitskega cestninjenja. Sočasno je vlada zakon o cestninjenju na svoji prvi seji po tem, ko je ostala brez polnih pooblastil, umaknila iz postopka. Ker se je pri uvajanju mudilo, je obveljalo, da je zadosten pogoj za objavo razpisa vladni akcijski načrt. V eni od poznejših razlag je bilo nato zapisano, da bi zakon o cestninjenju moral biti sprejet do podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem. Vsekakor je bilo rokov, kdaj bo zakon »zanesljivo« sprejet, veliko.

Druga Janševa vlada je nato med svojimi prvimi ukrepi 8. marca 2012 Darsu naložila, naj takoj ustavi vse aktivnosti in prekine mednarodni javni razpis. V poročilu o izvajanju akcijskega načrta so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor takrat ugotavljali, da bi bilo v takratnih gospodarskih in finančnih razmerah neracionalno investirati v vzpostavitev popolnoma novega elektronskega cestninskega sistema.

Drugi razpis

V naslednjih enajstih mesecih so se zadeve očitno zelo spremenile, zato je Dars februarja 2013 – tik pred marčnim nastopom vlade Alenke Bratušek – objavil nov razpis, ki pa ga je po dveh revizijskih zahtevkih (Telekom Slovenije ter družbe Efkon, Strabag, SkyToll in Strabag) ustavili državni revizorji, ki so zapisali, da Dars »ne more bremeniti ponudnikov, ki so, glede na trenutne razmere, verjetno tudi sami v položaju, ko si ne morejo privoščiti financiranja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo deset let«. Menili so tudi, da so zahtevana zavarovanja, veljavna tudi v ZDA, prestroga.

Pred tem se je maja in junija lani razvila živahna razprava o smiselnosti tolikšne naložbe, saj naj bi bila za izpolnitev evropskih zahtev dovolj nadgradnja sistema ABC, za kar bi zadostovalo manj kot deset milijonov evrov. V Darsu so po ustavitvi razpisa zapisali, da bi blažje zavarovalne zahteve lahko slabo vplivale na njegovo finančno vzdržnost. Pojasnjevali so tudi, da je zamik plačila priporočila (druga Janševa) vlada, saj vzpostavitev elektronskega cestninjenja tako ne bi enkratno obremenila Darsa.