Tiskane izdaje
Ljubljana – Novi zapori na Dobu bodo izboljšali bivanjske razmere zapornikov, vendar pa so v drugih zaporih razmere še vedno zelo slabe, je poudarila varuhinja človekovih pravic ob predstavitvi letnega poročila o nadzoru ustanov, kjer so osebe, ki jim je odvzeta prostost.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je v sodelovanju z nevladnimi organizacijami v zadnjem letu obiskala 46 takšnih ustanov, od tega deset zaporov, 19 policijskih postaj, dve psihiatrični bolnišnici, tri socialnovarstvene zavode, pet domov za starejše, azilni dom, center za tujce in pet zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Pri nadzoru zaporov varuhinja nikjer ni ugotovila resnih kršitev človekovega dostojanstva, čeprav so materialne razmere za zaprte osebe pretežno slabe. Obsojenci, ki želijo delati med prestajanjem kazni, tega v veliko primerih še vedno ne morejo. Skrbi tudi tretmajska obravnava obsojencev, ki ni zadovoljiva. V vseh zavodih tudi ne izvajajo disciplinskih postopkov za kršitve.
Na policijskih postajah je varuhinja pregledovala predvsem prostore za pridržanje. Poleg primerov dobre prakse v Kranju in na Ptuju pa je ugotovila tudi pomanjkljivosti. V nekaterih prostorih za pridržanje ni dostopa do tekoče vode, ni rjuh in vzglavnikov, ustrezne dnevne svetlobe oziroma ponoči ni mogoče uravnavati moči svetlobe.
Zakon o duševnem zdravju je prinesel nekatere izboljšave v delovanje psihiatričnih bolnišnic, ugotavlja varuhinja. Še vedno pa zaznavajo nekatere pomanjkljivosti. Posebni varovalni ukrepi, kot je fiksacija pacientov na bolniško posteljo, niso zakonsko urejeni, na kar je ministrstvo za zdravje že večkrat opozorila, vendar še niso ukrepali.
Varuhinja še opozarja na čedalje večjo kadrovsko podhranjenost v domovih za starejše občane. Najpogosteje ugotovljena nepravilnost se nanaša na postopek sprejema stanovalca na varovani oddelek. Večina sprejemov še vedno temelji na soglasju svojcev ali skrbnikov, čeprav zakon določa, da se sprejem lahko opravi le na podlagi privolitve stanovalca. Če je stanovalcu odvzeta opravilna sposobnost, pa s soglasjem zakonitega zastopnika ali na podlagi sklepa sodišča.
Varuhinja pa je pri tem napovedala, da bo vložila zahtevo za ustavno presojo določb zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na ljudi, ki so sprejeti na varovane oddelke psihiatričnih bolnišnic s soglasjem skrbnika. V tem primeru po oceni ministrstva za zdravje ni potrebna sodna presoja. Ministrstvo za delo pa pritrjuje oceni varuhinje, da je tem osebam onemogočeno sodno varstvo njihovega statusa.
