Še vedno težave pri prejemanju denarja EU

Ljubljana – Največ časa so poslanci v nadaljevanju januarske seje namenili drugi obravnavi novele zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v uvodni besedi kot glavni cilj novele omenila ureditev vprašanja sodelovanja delavcev v enotirnem sistemu upravljanja, kar je začasno že uredil zakon o gospodarskih družbah, ta zakon pa bo v celoti uredil soupravljanje delavcev v obeh sistemih upravljanja – enotirnem in dvotirnem.

Kot je poudarila, se bo sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družb z enotirnim sistemom uresničevalo po predstavnikih delavcev v upravnem odboru in komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi po predstavnikih delavcev med izvršnimi direktorji družbe. V upravnem odboru družbe bo moral biti najmanj en predstavnik delavcev med tremi člani odbora, pri čemer predstavnik delavcev ne more biti predsednik upravnega odbora.

Dolga in polemična razprava se je razvila o dopolnilu koalicijskih SDS in NSi, po katerem bi določila tega zakona veljala le za tiste samostojne podjetnike, ki bi imeli najmanj 50 zaposlenih. Predstavniki opozicijskih strank, pridružili pa so se jim tudi nekateri govorniki iz SLS in DeSUS, so dopolnilu odločno nasprotovali. Opozarjali so, da obravnavajo zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in ne o pravicah kapitala. Poslanci SDS in NSi pa so zagotavljali, da želijo z zakonom le urediti položaj v skladu z evropskimi direktivami, z dopolnilom pa le določiti prag, ki ga za uporabo teh pravic omogoča ustrezna evropska direktiva.

Zaključni račun proračuna za leto 2005

Poslanci so se ob koncu torkove seje seznanili še z zaključnim računom proračuna za leto 2005. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu dalo splošnemu delu zaključnega računa mnenje s pridržkom. V zvezi z revizijo o pravilnosti izvršitve neposrednih proračunskih uporabnikov ministrstev pa je bilo podano samo eno pozitivno mnenje, in sicer ministrstvu za šolstvo in šport, dve negativni mnenji ministrstvu za kulturo in ministrstvu za promet ter 12 mnenj s pridržkom. Kot so ugotavljali poslanci iz skoraj vseh poslanskih skupin, da pregled realizacije proračuna za leto 2005 kaže, da so na strani prihodkov v proračunu za leto 2005 največja odstopanja glede na sprejeti proračun pri prejetih sredstvih iz Evropske unije. Realizacija je bila samo 62-odstotna. V tem okviru še zlasti izstopajo sredstva za strukturno politiko, in sicer pri postavki sredstev za regionalni razvoj in socialno politiko. Velika odstopanja so tudi pri sredstvih za kohezijsko politiko, in sicer namesto 10,2 milijarde tolarjev smo v letu 2005 pridobili iz Evropske unije samo 1,8 milijarde tolarjev. Temu primerna je tudi realizacija proračuna na strani odhodkov. Medtem ko je vlada tako rekoč v celoti realizirala načrtovane odhodke v državni upravi, in sicer v višini 99,5 odstotka, pa je pri investicijskih odhodkih realizacija samo 78-odstotna, pri investicijskih transferjih pa le 84-odstotna.