Še zadnja ovira pred uveljavitvijo dogovora

Ljubljana – Jutri je predviden podpis dogovora o plačnih ukrepih leta 2016, ki so ga vlada in sindikati javnega sektorja parafirali v petek. Reprezentativni sindikati so se o tem, ali bodo dogovor podpisali, odločali danes, nekateri pa bodo to storili jutri dopoldne.

Po parafi in načelnem soglasju o tem, kako bo država pri plačah javnih uslužbencev varčevala prihodnje leto, sledi podpis dogovora, s čimer bo ta začel veljati. Podpis je predviden za jutri popoldne, še pred tem pa se bodo o sodelovanju pri dogovoru odločali posamični sindikati.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v petek dejal, da ne pričakuje težav s kvorumom, saj kot je bilo razumeti, pri parafiranju dogovora podpora ni bila vprašljiva. Kljub temu predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj opozarja, da obstaja velika razlika med glasovanjem znotraj sindikatov in tem, da se sindikalni pogajalci strinjajo z vsebino dogovora, zato je po njegovih besedah precej verjetno, da se bo število podpisov nekoliko zmanjšalo. Po zdaj veljavnem kvorumu, o katerem je ustavno sodišče ugotovilo, da ni skladen z ustavo, a ga državni zbor po več letih še ni spremenil, bo morala podpise prispevati večina reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti. Če takšne večine ne bo, bo dogovor veljaven, če ga bodo podpisali sindikati, ki zastopajo najmanj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz najmanj štirih dejavnosti.

Nekateri sindikati so že napovedali, da dogovora ne bodo podpisali, recimo sindikat poklicnega gasilstva, malo verjeten pa je tudi podpis obeh policijskih sindikatov, ki sta že napovedala stavko.

Poleg nekoliko višjega, čeprav še vedno znižanega regresa za letni dopust je sindikatom z dogovorom v celoti uspelo odpraviti varčevanje pri napredovanjih, s septembrom pa še sprostitev plačne lestvice (več v priloženi tabeli).

Obe strani sta se z dogovorom obvezali, da se bosta takoj v začetku prihodnjega leta začeli pogajati o postopnem sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov v obdobju 2017–2019. Dogovor o tem naj bi bil sklenjen najkasneje do konca aprila prihodnje leto. Sindikati, ki bodo dogovor podpisali, so se zavezali, da o tem vprašanju ne bodo organizirali referenduma, vlada pa, da bo plačala stavko, če bo dogovor kršila.

Postopki se lahko nadaljujejo

Vsebino dogovora bo vlada uveljavljala s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor in zakona o sistemu plač. Na dnevni red jutrišnje seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve je tako že uvrščen predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ter drugih ukrepih v javnem sektorju. Vanj bodo poslanci koalicije po podpisu dogovora vključili dopolnila, ki jih predvideva dogovor. Koprivnikar meni, da bo odbor obravnavo te točke končal v sredo.

Vsi postopki morajo biti končani do sredine meseca, ko bo državni zbor sprejemal proračun za leto 2016, česar brez določenih plačnih postavk kot enega največjih proračunskih izdatkov ne more storiti. Če vladi ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za uveljavitev dogovora, bo – verjetno z intervencijskim zakonom – varčevalne ukrepe podaljšala enostransko, s čimer bi verjetno sprožila vsaj proteste sindikatov in tožbe, če že ne stavke javnih uslužbencev. Oba policijska sindikata sta za 18. november napovedala stavko, saj dogovor ne upošteva zahtev, h katerim so se v stavkovnih sporazumih zavezale prejšnje vlade.

Finančna teža dogovora je približno 200 milijonov evrov leta 2016. Če sporazum ne bi bil dosežen, bi se konec leta sprostili vsi varčevalni ukrepi na področju plač, kar bi državni proračun stalo 408 milijonov evrov na leto.