Sečoveljska dolina pod vodo, kmetje besni

Sečovlje – Ponoči z nedelje na ponedeljek je vodna ujma po sedmih letih spet prizadela Sečoveljsko dolino. Poplavljenih je bilo več sto hektarjev kmetijskih površin, voda je uničila veliko vrtnin in poljščin, velike rastlinjake, vinograde in oljčnike ... Kolikšna je škoda, danes še niso ocenili. Poplavljena je bila državna cesta v središču Sečovelj in odrezala več hiš od prometnic. Voda je vdrla v 12 hiš. Pouk v sečoveljski šoli so odpovedali, ker otroci niso mogli do nje.

Po besedah dežurnega sinoptika Andreja Velkavrha je med 20. uro v nedeljo in šesto uro zjutraj v ponedeljek padlo 75 litrov na kvadratni meter, to je skoraj toliko, kolikor znaša mesečno povprečje za december (89 litrov). Toliko vode ni moglo hitro odteči. Toda k poplavam je prispevalo še najmanj to, da je bila zemlja že pred tem dežjem dodobra namočena, plima je bila visoka, vodotoki pa so odtekali počasneje. Kmetje iz Sečovelj so najbolj jezni na koncesionarja, ki upravlja vodotoke, to je podjetje Drava: »Podjetje, ki ne pozna dobro vodotokov, številnih kanalov in tukajšnjega vodnega režima, težko primerno skrbi za primerno pretočnost tega omrežja. Zato bomo na torkovem sestanku občinskega odbora za kmetijstvo zahtevali, da država podeli koncesijo domačemu podjetju, ki pozna razmere,« je danes povedal predsednik sveta KS Sečovlje Denis Fakin. Med februarjem in avgustom zaradi ptic ne smejo čistiti brežin Dragonje, ki je poplavila.

Stanovalcem ponudili evakuacijo

Težave s poplavami so se začele že v soboto, ko je poveljnik Civilne zaščite občine Piran Egon Štibilj odredil odstranitev manjšega jezu na enem od kanalov, ki zadržujejo vodo v Sečoveljski dolini. Kmalu po tej odstranitvi je voda začela odtekati, enak učinek so kmetje opazili danes, ko so še dodatno razširili prehod v jezu. Egon Štibilj je povedal, da je od 40 do 50 gasilcev začelo delati ob treh zjutraj, ki se jim je pridružilo še toliko delavcev komunalnega podjetja Okolje in CPK ter aktivistov Civilne zaščite. V Strunjanu so postavili že zjutraj 15 črpalk in s pomočjo protipoplavnih vreč ter popoldansko namestitivijo večje muljne črpalke preprečili poplavo v večjem delu središča Strunjana. Sicer pa so se borili z več kot 20 plazovi, ki so bolj ali manj povzročali težave na cestah in z zagotavljanjem vreč domačinom, da so se branili pred poplavo. Na eno hišo na Dantejevi ulici (ob vstopu v Piran), je plaz prevrnil drevo, ki so ga okoli poldneva odstranili. V drugi hiši na Fornačah pa je grozila porušitev večjega podpornega zidu, zato so stanovalcem ponudili evakuacijo, vendar se zanjo niso odločili. Ogromne količine padavin so tako napolnile več čolnov, da so se ti potopili.

V Strunjanu pa se je zasebnik lotil odstranjevanja dostopne ceste od svoje hiše (Strunjan 44) v drevored. Dovoljenje za ta cestni priključek je direkcija za ceste dala že leta 2012, šele kasneje pa so ugotovili, da so dovolili priključek zgraditi prav nad prepustom pod državno cesto, ki preči strunjansko dolino. Zaradi tega so krajani trdili, da je zamašen prepust zadnja leta večkrat prispeval k poplavam v Strunjanu. Zato je moral lastnik hiše Rado Ovčar zaprositi za novo dovoljenje in mora cestni priključek prestaviti za 12 metrov, stran od prepusta. Po novembrskih poplavah so na terenskem ogledu ugotovili, da ga lastnik še ni prestavil. Tedaj je obljubil, da bo to storil do februarja 2018 (ko naj bi pridobil tudi soglasje direkcije za vode in primerno projektantsko rešitev), toda zaradi ponovne poplavne grožnje so cestni priključek danes vendarle začeli odstranjevati.

Stoletne vode večkrat na leto

Direktor koprske območne enote Nacionalnega inštituta za zdravje Milan Krek je izdal navodila, kako ravnati s poplavljenimi živili (vrtninami, denimo). Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, je treba zavreči, saj je velika verjetnost, da je voda onesnažena z bakterijami ali strupi.

Egon Štibilj je povedal, da so se to jesen že tretjič spopadli s hudimi poplavami, da takšne količine vode niso osamljen pojav, čeprav jim ljudje pravijo »stoletne vode«, se pojavijo tudi po večkrat na leto. »To je nesporni dokaz podnebnih sprememb. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da škodo omilimo. Iluzorno bi bilo obljubljati, da lahko preprečimo vse posledice takšnih ujm,« je danes dejal župan Peter Bossman. Še večjo poplavo na območju Sečoveljske doline so imeli leta 2010, ko je bila gmotna škoda večja (ocenili so jo na več kot osem milijonov evrov). Tokrat poplava ni povzročila večje škode Sečoveljskim solinam, niti hiše niso tako poškodovane kot leta 2010, ko so morali seliti več družin. Čeprav so v samo enem dnevu dosegli mesečno količino padavin, vremenska napoved ni prav nič prijazna, saj vremenoslovci napovedujejo deževje do sobote, z nekaj premori.