Sečoveljske soline lahko uniči neurje

Sečovlje - Odbor krajinskega parka Sečoveljske soline je na zadnjem sestanku podprl prizadevanje uprave Mobitelove hčerinske družbe Soline, Pridelava soli, ki zahteva odločnejši poseg v vzdrževanje in obnovo solinskih nasipov. Položaj je kritičen zaradi dveh razlogov, opozarja Alojz Jurjec, direktor Solin: zaradi poletnih hudih neurij bosta jesensko deževje in visoka plima povzročila poplave in dodatno uničila soline, ki jih z dosedanjimi, premajhnimi vlaganji ne bo mogoče zavarovati.


Alojz Jurjec pravi, da je neurje junija porušilo nasip ob kanalu Piketo, zaradi česar morje poplavlja velik del Fontanigge. Hudo so poškodovani posamezni odseki nasipa ob Drnici (Kanal Grande) in le malo manjka, da visoka voda ne vdre na območje Lere in Fointanigge. Do poletja so zasilno obnovili čelne nasipe na Kolomberi, a ker ob njih niso zgradili obrambnega zidu, sta poletni neurji z lebičem uničili 30 centimetrov vrhnje plasti in nevarno znižali obrambni nasip. Ob novih neurjih bodo razmere pri Kolomberi spet enake kakor pred več tisoč evrov vredno obnovo tega 1,3 kilometra dolgega nasipa.


»Letos smo dobili za nasipe 150.000 evrov, kar je sicer največ doslej. A če bomo še naprej dobivali takšne zneske, bi potrebovali 60 let za obnovo nasipov, če se med tem ne bo nič porušilo. Zaradi starih grehov in slabega vzdrževanja bi za popravilo ključnih nasipov potrebovali od sedem do osem milijonov evrov. Toliko ne pričakujemo, a menimo, da bi morali za primerno vzdrževanje dobiti pol milijona evrov na leto. Podvojiti bi morali tudi delež za upravljanje parka, za katerega država zdaj namenja 265.000 evrov,« je pojasnil Jurjec. Samo območje Lere, del krajinskega parka, je letos obiskalo 15.000 ljudi, ki so ustvarili 41.000 evrov prihodkov.


Jurjec je prepričan, da precej škode parku povzročajo birokrati, ki menijo, da mora država vzdrževati zgolj 13 kilometrov zunanjih nasipov (morski, Dragonja, Drnica in Jernejev kanal), solinarji pa 46 kilometrov notranjih, številne kanale, črpališča, zapornice in druge dele krajinskega parka. »Soline je treba zavarovati pred poplavami. Od kod denar za to najbolje vedo prav člani odbora parka, v katerem so predstavniki dveh ministrstev in lokalne skupnosti.«


Mitja Bricelj, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, nam je povedal: »S predstavniki Arso in Solin smo se dogovorili, da bomo do konca pripravili elaborat, ki je bil nepopoln pri delitvi infrastrukture na parkovno in vodarsko. To so opravili v teh dneh. Mislim, da je elaborat popoln in da ga bo mogoče uporabiti pri določanju finančnih obveznosti - kaj je pripisano parku (torej sektorju Narava) in kaj vzdrževanju voda (Arso). Povsem logično je, da so čelni morski nasipi in nasipi dveh rek ter Jernejevega potoka že tako del državne infrastrukture.« Bricelj meni, da je na podlagi delitve pristojnosti mogoče tudi natančneje izračunati, koliko vlaganj je potrebnih za vzdrževanje infrastrukture v krajinskem parku Sečoveljske soline.