Tiskane izdaje
Župani občin, v katerih se nahajajo sprejemni in namestitveni centri, so na dopoldanskem sestanku na notranjem ministrstvu izrazili zaskrbljenost glede varnosti občanov. Kot je pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic, so županom zagotovili, da bodo storili vse za zagotavljanje varnosti. Okoli nastanitvenega centra na Vrhniki so tako že postavili dodatno ograjo, ki preprečuje dostop do tamkajšnje šole in vrtca, je dejal Šefic.
Župani so med drugim opozarjali tudi na gospodarsko škodo. Šefic je pojasnil, da so na sestanku pregledali pretekle aktivnosti in ocenili opravljeno delo, obenem pa so jim predstavili prihodnje prioritete notranjega ministrstva, vezane na migrantsko krizo. Podali so jim tudi informacijo glede financiranja in o poteku ocene posredne škode, ki jo povzroča migracijski val. Ta trenutek sicer ocene o tem, kakšna je nastala škoda, še ni, je dejal Šefic.
Škoda je bila denimo povzročena na nekaterih zemljiščih v Rigoncah, še vedno pa nastaja na območju nekdanjega mejnega prehoda Šentilj, ki je od začetka drugega vala begunske krize zaprt in so zato lokalne trgovine, gostinski obrati itd. ostali brez kupcev.»Postopki za preverjanje prebežnikov ustrezni«
Šefic je danes tudi zavrnil informacije, da nimajo izdelanih postopkov za preverjanje migrantov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo. Do sedaj so popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem.
Policija pri migrantih, ki pri sebi nimajo dokumentov, operativno in taktično preverja osebne podatke. Vse podatke preverijo v policijskih evidencah. Vsakega migranta preverijo tudi s pomočjo sistema indikatorjev, na podlagi katerega bi lahko sumili, da se posameznik uvršča med skrajne skupine, teroriste oz. borce itd. Takšne so še posebej preverili in opravili tudi druge postopke. V nobenem primeru do sedaj niso ugotovili kakršnih koli pogojev za uporabo omejevalnih ukrepov, zato so lahko osebe potovale naprej.
Sodelovanje s Hrvaško je po njegovih navedbah na operativni ravni zadovoljivo,»medtem ko na višjih nivojih ni takšno, kot bi si želeli«. Tako po njegovih besedah Hrvaška Sloveniji še sedaj ni uradno odgovorila glede poskusa vračila 160 migrantov. Pretok beguncev v Avstrijo po njegovih navedbah poteka normalno, brez posebnosti. Danes je na avstrijsko stran prešlo 2689 migrantov.
Štirje prosilci dobili status begunca
Do nedelje je sicer prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 85 migrantov, od njih 23 iz Iraka, po 15 Afganistana in Irana, 13 iz Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije.
Po njegovih besedah je bilo doslej rešenih 37 prošenj. V 17 primerih je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.
Ograjo postavljajo dalje
Do danes so na meji postavili več kot 50 kilometrov bodeče žice. Trenutno jih postavljajo na območju policijskih uprav Novo mesto, Celje in Maribor. Prejšnje dni pa so jo postavljali tudi na območju Murske Sobote. Na nekaterih območjih postavljajo panelne prepreke. Z Lovsko zvezo Slovenije in Društvom za zaščito živali Pomurja pa iščejo rešitve za zaščito živali ob žici.
V soboto je tudi prvič v tej sezoni snežilo. Po besedah direktorja uprave za zaščito in reševanje Darka Buta so v šotore oz. nastanitvene centre namestili ogrevanje, sicer pa je v tem trenutku za migrante dovolj zimskih oblačil in obutve, prav tako hrane in čaja. Za zimski čas urejajo tudi primernejše načine oskrbe z vodo. Sloveniji z odejami, posteljami in drugim materialom pomagajo tudi druge države.
Kmalu nov zakon
Šefic je na današnji novinarski konferenci tudi povedal, da bo predvidoma kmalu v vladno obravnavo šel predlog novega zakona o mednarodni zaščiti. Zakon bo v nekaterih primerih omogočal hitrejše odločanje, prav tako bo določal standarde, ki so zagotovljeni v Sloveniji prosilcem oz. azilantom. Ob tem pa je poudaril, da ti zagotovljeni standardi ne bodo vplivali na to, da bi ljudje nekritično ali zaradi bonitet zaprosili za mednarodno zaščito.
