Ljubljana – Poleti je temperatura zraka v glavnem mestu v primerjavi z okolico v povprečju višja za 1,8 stopinje Celzija, razlika doseže celo štiri stopinje. Pojav strokovnjaki imenujejo mestni toplotni otok, nanj pa vplivata zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti.
Toplotni otok nastane zaradi večje akumulacije toplote v mestu kot v njegovi okolici. To je zaradi materialov, ki gradijo mesto, razlaga dr. Blaž Komac, vodja oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU. Beton, na primer, sprejme več toplote na enoto prostornine kot travnik. Visoke stavbe, betonirana in asfaltirana zemljišča pa ponoči oddajajo toploto dolgovalovnega sevanja, ki se akumulira v ozračju, zato se mesto tudi ponoči ne ohladi.
Toplotni stres
Komac opozarja, da je toplotni otok nekaj drugega kot vročinski val, za katerega je značilno obdobje visoke temperature za večje območje, denimo celotno Evropo, kot je bilo v letih 2011 in 2003, ko je v Evropi umrlo 35 tisoč, v Sloveniji pa tristo prebivalcev več kot običajno. Tudi zaradi tega pojava so države EU začele razmišljati o težavah zaradi visoke temperature v mestih.
Poleg toplotnega stresa, ki ga doživljajo prebivalci, so negativni vplivi mestnih toplotnih otokov še slabša kakovost zraka oziroma onesnaženost z dušikovim dioksidom in prašnimi delci, omejeni vodni viri ter večja poraba elektrike zaradi delovanja hladilnih naprav.
Zato bi morali biti dolgoročno zaskrbljeni in to upoštevati pri urejanju mesta, pravi Komac. Prva težava je neprilagojenost mestne infrastrukture v najširšem smislu, pri urejanju prometa in gradnji stavb, prav tako pokanje vodovodnih cevi zaradi posedanja tal ob suši.
Druga težava je šibka ozaveščenost. Z ustreznimi prilagoditvami bi lahko prihranili veliko težav in energije. Navsezadnje pa bodo na to vplivale tudi družbene spremembe, denimo staranje prebivalstva, saj starejši, tako kot otroci, težje prenašajo vročino; pri tem je več obolelih, v bolnišnicah bi potrebovali več postelj itn.
Povezati znanstvenike
V Ljubljani so za merjenje temperature v vseh letnih časih izbrali okolico gospodarskega razstavišča (v bližini meteorološke postaje Bežigrad) in jo primerjali z območjem blizu meteorološke postaje Brnik. Pripravili so dva scenarija, ki bi ju lahko upoštevali pri morebitni prenovi območja okoli gospodarskega razstavišča. Po prvem bi ozelenili asfaltirano parkirišče za razstaviščem, po drugem pa dodali vodno površino, ki bi hladila območje.
Projekt UHI so v Ljubljani razširili še s satelitskim termičnim snemanjem celotnega mesta, ki meri temperaturo tal. Dr. Krištof Oštir, dr. Žiga Kokalj in Rok Cedilnik z Inštituta za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU so s preračunavanjem ugotovili, da se je v zadnjih petnajstih letih, ko je mesto zraslo, težišče toplotnega otoka premaknilo iz središča na obrobje, na območja velikih trgovskih središč. Izstopajo predvsem BTC ter industrijski obrati in skladišča v okolici, pas industrije in velikih prodajno-skladiščnih poslopij za Bežigradom, območje nekdanjega Litostroja in Gorenja Tiki ter industrijski obrati in nakupovalno središče v Stegnah, nekoliko manj pa še nakupovalni središči na Rudniku in Viču ter vzhodni del industrijske cone Ježa. Ugotavljajo, da k temu prispevajo velike parkirne površine, ki absorbirajo veliko toplote. V središču mesta pa so najtoplejši deli tovarna Union, fakulteta za šport, okolica Nazorjeve ulice, klinični center in železniški tiri ob glavni postaji.
Ukrepi za hlajenje mesta
Učinek mestnega toplotnega otoka lahko zmanjšamo z ustreznimi ukrepi, kot so nove zelene in vodne površine, in s koridorji, po katerih doteka svež zrak iz hladnejših delov mesta ali z mestnega obrobja, pojasnjuje dr. Komac.
Za hlajenje mesta so pomembni zeleni klini, ki omogočajo dotok hladnejšega zraka. V Ljubljani so to Rožnik in Šišenski hrib s Tivolijem, Grajski grič z Golovcem in zaledjem, južni barjanski klin ter severovzhodni in severozahodni savski klin (ravnina ob Savi). V mestu so pomembni odprti koridorji, odprte, široke ulice, ki jih ne zaprejo visoke zgradbe, in reka. Visoki trnovski bloki na primer omejujejo dotok svežega zraka z Barja.
V okviru projekta UHI so pripravili več pilotnih akcij za blaženje učinkov toplotnega otoka, nujno pa bi bilo tudi bolj ozaveščati ljudi in jih spodbujati k skrbi za ta vidik, meni Komac. Na Prulah so aprila letos postavili telovadno hiško z zeleno streho in v Novih Fužinah marca posadili 110 dreves.
Med predlogi so tudi žepni parki v ulicah z dvostranskim bočnim parkiranjem, maja so jih uredili pet, vendar bi bila lahko izdelava bolj dodelana; skupaj jih je načrtovanih 31. V ta sklop sodi tudi zaprtje osrednjega dela Slovenske ceste lanskega septembra in njena začasna ureditev.
Povečevanje zelenih površin
Med priporočili za prihodnje urejanje in načrtovanje prostora v mestih sta povečevanje zelenih površin in upoštevanje povezave med zelenimi klini, ki povezujejo mesto z okolico in omogočajo dotok svežega zraka. Sodobnejša in finančno zahtevnejša rešitev so zelene strehe na javnih površinah, ki so razširjene še posebno v Nemčiji.
V Ljubljani imajo takšno streho zgradba Leka na manjši površini in nekaj zasebnih hiš. Pri novi pediatrični kliniki so želeli zgraditi balkon, ki bi ga ozelenili in kjer bi se lahko igrali otroci, pa se je izvedba ustavila na ministrstvu za zdravje. Sodobnejša rešitev so tudi zelene fasade z namakalnim sistemom, veliko jih je zlasti na Dunaju, kjer jih spodbujajo s subvencijami za obnovo fasad.
Ena od rešitev je še čim več podhodov in arkad v zgradbah, ki omogočajo senčenje, kar je značilno za Bologno. Zelo pomembne so vodne površine, reke in ribniki, prav tako se za blaženje vročine lahko uporabijo vodometi in pršila; lani je bila v Ljubljani na Bregu vodna zavesa, vendar bi bilo tega lahko v mestu veliko več. Dobrodošli so pitniki, ki so v Ljubljani na 22 lokacijah.
Pomembno je še senčenje z drevesi po ulicah in med hišami, česar je v našem glavnem mestu premalo. Med pomembnimi ukrepi sta tudi usmerjanje poselitve in urejanje prometa, pri čemer so podzemne garaže dobra rešitev, razlaga dr. Komac.
V Ljubljani so oblikovali tudi spletni atlas, orodje za predstavitev dejavnikov, ključnih za pojav mestnega toplotnega otoka. V njem so prikazani podatki za celotno srednjo Evropo, podrobneje pa za mesta, ki sodelujejo v projektu. Če bodo projekt nadaljevali, kar je odvisno predvsem od denarja, si želijo, da bi te podatke prikazovali v trenutnem stanju.