Tiskane izdaje
Predsednica komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl (SDS) je nujno sejo komisije v torek prekinila zaradi postopkovnih zapletov. Do njih je prišlo zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, da komisija ni pristojna za obravnavo "spornega imenovanja ruskega veleposlanika z vidika kršenja človekovih pravic", kot se je glasila edina točka dnevnega reda seje.
Komisija lahko namreč imenovanje tujih veleposlanikov z vidika spoštovanja človekovih pravic obravnava le na splošni ravni, glede imenovanja konkretne osebe pa je pristojen odbor DZ za zunanjo politiko. V skladu s tem je Irglova ob začetku torkove seje člane komisije seznanila, da bo točko dnevnega reda preimenovala v "obravnava imenovanj diplomatskih predstavnikov tujih držav z vidika spoštovanja človekovih pravic".
Po opozorilih koalicijskih članov komisije, da točka ni bila spremenjena v skladu s poslovnikom ter da poleg tega glede na spremenjeni naslov točke nimajo ustreznega gradiva niti predlogov sklepov, je Irglova sejo v torek prekinila, nato pa za danes sklicala njeno nadaljevanje.
Podobna zgodba kot v torek se je v DZ nadaljevala tudi danes. Kot so novinarjem pojasnili člani komisije Majda Potrata (SD), Andrej Magajna (SD), Vito Rožej (Zares) in Anton Anderlič (LDS), je zaradi "samovolje" Irglove znova prišlo do zapletov. Po besedah Anderliča je predsednica komisije "vztrajala na tem, da se dela v nasprotju s poslovnikom", in ni upoštevala njihovih opozoril.
Kot so poudarili, se za obstrukcijo seje komisije - zaradi obstrukcije komisija ni bila več sklepčna in ni mogla sprejemati veljavnih sklepov - niso odločili zato, ker bi nasprotovali njeni vsebini ali bi se tej temi kakorkoli izogibali, ampak ker znova niso bili izpolnjeni poslovniški pogoji. Priloženo gradivo po njihovem ni bilo ustrezno pripravljeno, bilo je zelo skopo in se je nanašalo zgolj na konkreten primer imenovanja Zavgajeva.
"Jasno je, da nas mora in nas tudi skrbi spoštovanje človekovih pravic, predvsem doma v Sloveniji, pa tudi v tujini. Ne zanikamo možnosti, da tako slovenska diplomacija kot tudi kakšne tuje diplomacije lahko kdaj pa kdaj spregledajo vidik spoštovanja človekovih pravic ob imenovanju tega ali onega predstavnika ... Če se nam kaj ne sme očitati, je to, da nas ta tema ne zanima. Še kako nas, bi pa o njej želeli razpravljati celostno," je zatrdil Rožej.
Kot so poudarili, bi se glede vprašanja upoštevanja človekovih pravic pri imenovanju veleposlanikov zagotovo odprla široka razprava, znotraj katere pa bi še posebej želeli govoriti tudi o imenovanju slovenskih veleposlanikov v tujini. A na tokratni seji je, kot je opozorila Potrata, šlo za to, da se je komisija znova skušala postaviti v vlogo, kot da je preiskovalna komisija, kar pa ni.
Irglova je trditve omenjenih štirih članov komisije danes odločno zavrnila. Kot je ocenila, je obstrukcija sicer povsem legitimna, a kaže predvsem na politično ozadje oziroma na to, da poslanci ne želijo sprejeti odgovornosti za poteze predsednika države in zunanjega ministra, ki sta privolila v prihod Zavgajeva. "Ko ne želiš o nečem govoriti, to preprosto obstruiraš. Seveda, če nimaš argumentov," je dejala.
Zatrdila je še, da je upoštevala mnenje zakonodajno-pravne službe in predsednika DZ Pavla Gantarja ter spremenila točko dnevnega reda in ji dodala tri predloge sklepov, ki niso vezani na Zavgajeva ampak na imenovanje veleposlanikov na splošno.
Po odhodu koalicijskih članov se je seja komisije sicer danes nadaljevala, vmes pa jo je Irglova za nekaj časa zaprla za javnost. Za to naj bi se odločila po tem, ko je predstavnica zunanjega ministrstva na seji, državna sekretarka Dragoljuba Benčina, opozorila, da so postopki izdajanja agremaja veleposlanikom tajni. Po mnenju koalicijskih članov komisije je bila tudi ta odločitev Irglove v nasprotju s poslovnikom, saj bi morala komisija o njej glasovati in sprejeti sklep, česar pa ni mogla storiti, saj ni bila več sklepčna.
Benčina je sicer po koncu današnje seje za medije ocenila, da "se o konkretnih imenovanjih veleposlanikov navadno na ta način ne razpravlja". Kot je opozorila, so postopki za izdajanje soglasja veleposlanikom načeloma zaupne narave in se v javnosti ne obravnavajo. Nimajo pa na MZZ nič proti širši razpravi o upoštevanju človekovih pravic kot enega vidika pri tovrstnih postopkih, je dodala.
Zunanji minister Samuel Žbogar je že minuli teden zavrnil kritike glede imenovanja Zavgajeva. Kot je poudaril, ima Slovenija z Rusijo odlične odnose, neizdanje soglasja pa bi bil le znak zaostrovanja odnosov. Proti Zavgajevu ne potekajo nobeni sodni postopki, ne doma ne v tujini, poleg tega pa je bil Zavgajev doslej namestnik ruskega zunanjega ministra, ki je doslej brez težav sodeloval v mednarodnih dejavnostih Rusije, je še povedal Žbogar.
