Seja prekinjena po eni uri

Zaradi postopkovnih zapletov parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti danes na nujni seji ni obravnavala imenovanja novega ruskega veleposlanika v Sloveniji z vidika kršenja človekovih pravic.

Objavljeno
27. oktober 2009 15.46
Eva Irgl
Ti. Kr./STA
Ti. Kr./STA
Ljubljana - Zaradi postopkovnih zapletov parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti danes na nujni seji ni obravnavala imenovanja novega ruskega veleposlanika v Sloveniji z vidika kršenja človekovih pravic. Po eni uri je predsednica komisije Eva Irgl (SDS) sejo prekinila, da bi pristojne službe DZ preučile zaplet.

Zaplet je nastal, ko je Irglova na začetku seje člane komisije seznanila, da bo na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe in dopisa predsednika DZ Pavla Gantarja edino točko dnevnega reda preimenovala.

 

Zakonodajno-pravna služba jo je namreč v ponedeljek v mnenju opozorila, da lahko komisija imenovanja tujih veleposlanikov z vidika spoštovanja človekovih pravic obravnava le na splošni ravni, glede imenovanja konkretne osebe pa je pristojno matično delovno telo, to je odbor za zunanjo politiko. Predsednik DZ Gantar pa jo je v dopisu kot predsednico komisije opozoril, da je glede na mnenje pravne službe besedilo točke dnevnega reda nekorektno in jo pozval k upoštevanju tega mnenja.

 

Irglova se je zato odločila, da bo točko dnevnega reda preimenovala iz "obravnava spornega imenovanja ruskega veleposlanika z vidika kršenja človekovih pravic" v "obravnava imenovanj diplomatskih predstavnikov tujih držav z vidika spoštovanja človekovih pravic". Ustrezno pa bi nato na seji preoblikovali tudi predlagane tri sklepe, ki so se v priloženem gradivu nanašali na prihodnjega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva, ki je po oceni sklicateljice seje komisije Irglove sporen zaradi sokrivde za zločine nad lastnim narodom zaradi politike, ki jo je vodil in udejanjal kot proruski predsednik Čečenije.

 

Poslanca koalicijskih strank Majda Potrata (SD) in Anton Anderlič (LDS) sta nato opozorila, da njen predlog ni sprejemljiv, ker po poslovniku ne izpolnjuje pogojev za obravnavo. Kot je dejal Anderlič, točke dnevnega reda ne more preoblikovati na sami seji, glede na spremenjeni naslov točke pa nimajo niti ustreznega gradova niti predlogov sklepov. Menil je, da lahko Irglova sejo prekine ali skliče novo sejo, ko bodo pogoji izpolnjeni. Zato ji je predlagal glasovanje o sklepu, da spremenjene točke dnevnega reda ne morejo obravnavati, ker ne izpolnjuje poslovniških pravil, ker ni ne ustreznega gradiva niti sklepov.

 

Irglova se z omenjenim ni strinjala in je večkrat ponovila, da je poimenovanje točke spremenila v skladu s priporočili pravne službe in predsednika DZ ter da ni nobenih ovir za splošno razpravo o vprašanju kršitev človekovih pravic in sprejem priporočil za OZP. France Cukjati (SDS) se je z njo strinjal, menil pa je tudi, da ni potrebe po preimenovanju točke. Nasprotoval je tudi temu, da bi Anderličev predlog dali na glasovanje, saj kot je pojasnil, Irglova meni, da poslovnik ni kršen in zato ne vidi razloga, zakaj komisija o vprašanju ne bi razpravljala.

 

Irglova se je nato odločila za petnajstminutni premor, da bi razrešili poslovniške zagate, po premoru pa je sporočila, da sejo prekinja. Za to se je odločila, da bi komisija za poslovnik in zakonodajno-pravna služba imeli dovolj časa za preučitev zapleta, ki je nastal, in odločili, kako naprej.

 

Zunanji minister Samuel Žbogar je sicer minuli teden pojasnil, da je Rusija Slovenijo poleti obvestila, da namerava imenovati Zavgajeva za prihodnjega veleposlanika v Sloveniji. Zunanje ministrstvo je nato izpeljalo običajen notranji postopek in Slovenija je izdala soglasje za novega ruskega veleposlanika.

 

Žbogar je ob tem poudaril, da kandidat ni sporen, saj proti njemu ne potekajo nobeni sodni postopki, ne doma ne v tujini, poleg tega pa je bil doslej namestnik ruskega zunanjega ministra, ki je doslej brez težav sodeloval v mednarodnih dejavnostih Rusije. Pojasnil je še, da ima Rusija suvereno pravico, da izbira svoje veleposlanike. Zavrnitev agremana v diplomatski praksi pa je znak zaostrenih odnosov in se uporablja le izjemoma.