Šele po 200 dneh Furs dolžnika prvič pokliče

Zadnja revizija računskega sodišča kaže, da je imela zdravstvena blagajna (ZZZS) konec leta 2016 za 318 milijonov evrov terjatev, in ne 129 milijonov, kot predstavlja podatke Furs. Toliko - 129 milijonov - je bilo zapadlih dolgov. O razlogih za dolg in zanesljivosti podatkov Fursa smo se pogovarjali z Jorgom Kristijanom Petrovičem, prvim namestnikom predsednika Računskega sodišča Slovenije.

Vsaj že dvakrat do zdaj se je pokazalo, da Furs nima pravih podatkov o tem, koliko denarja mora nakazati zdravstvu. Največja težava se je pokazala leta 2012, ko je Furs zdravstveni blagajni najprej nakazala, potem pa odvzela 37 milijonov evrov. To je ogromno denarja za bolnike. Kaj ste takrat ugotovili v reviziji?

Izkazalo se je, da je šlo dejansko za napako pri Fursu, ki je bil takrat v prenovi informacijskega sistema. ZZZS je na podlagi zahtevka uprave za javna plačila moral v letu 2012 vrniti 37.638.934 evrov.

Deluje Fursov informacijski sistem zdaj dobro?

Kako je v danem trenutku, težko rečem, ker sveže revizije nimamo. Imamo pa v okviru revizije proračuna iz leta v leto iste ugotovitve – o tem ste pisali –, da Furs knjiži sredstva iz prejšnjega leta v naslednje. Danes imam sveže poročilo; za leto 2016 je te napake za 22 milijonov evrov.

Zakaj ne prikazuje Furs dolgov pravilno?

Vseh teratev ZZZS konec leta ni bilo 296 milijonov, ampak 318 milijonov evrov. To pa ne pomeni, da Furs teh 22 milijonov evrov ne prizna zdravstveni blagajni. Mi problematiziramo, ker bi ta terjatev morala biti zabeležena kot terjatev že v letu 2016, ne pa šele januarja naslednje leto. A tako je vsako leto, čeprav že nekaj let na to opozarjamo. Upamo, da bo prišlo do rešitve, ko bo prenova informacijskega sistema dokončna.

Po podatkih Fursa zadnji dan leta 2016 kar 18 odstotkov poslovnih subjektov ni imelo plačanih prispevkov za zdravstvo. Zakaj je toliko davčne nediscipline?

V revizijah smo ugotovili, da se s postopki za izterjavo začenja razmeroma pozno, okoli 200 dni po tem, ko je dolg nastal. Najprej dolžnika pokličejo, potem pa ukrepe stopnjujejo. Pošljejo mu opomin, nato pride do izvršbe. Če čaka Furs predolgo in stopnjuje ukrepe prepozno, se lahko ta sredstva že umikajo. Ko davčni zavezanci ugotovijo, da so prišli v to fazo, poskušajo marsikaj narediti. Ugotovili smo, da se poslužujejo kar 20 metod za izogibanje plačila davka. Pogledali smo tudi, kako je z odpisi davkov in prispevkov. Vse to ima v ozadju seveda neko logiko.

Računsko sodišče je izvedlo že več nadzorov v zdravstvu, tudi o preskakovanju posameznih bolnikov čez čakalne vrste. V tem primeru pridejo inšpektorji in takoj kaznujejo zdravnika in bolnika. Na točki, kjer se denar pobira, pa je nekdo lahko dolžan 50 tisoč evrov, pa ga šele čez 200 dni pokličejo, čez deset let dolg odpišejo. Kako to komentirate?

Mi preverjamo, ali poslujejo skladno z zakonom. Kakšni so zakoni, pa ne presojamo. Dolžniki so dejansko problem. Vmes je bilo obdobje krize, ogromno nekih podjetij, ki so takrat še obstajala, a niso preživela …

Nekateri so v tem času plačevali, drugi pa sploh ne. Zakon bi moral biti enak za vse. Vsakomur bi bilo lažje, če ne bi plačeval davkov. Kaj bi morala država narediti, da bi bilo bolje?

Zakaj je tako, se je treba pomeniti z zakonodajalcem. V najuspešnejših državah je ključno, kako hitro se lahko podjetje ustanovi in kako hitro lahko podjetje umre. Postopek ustanovitve smo zelo skrajšali. Drugi del – smrt podjetja, torej stečaj ali likvidacija –, to pa absolutno predolgo traja. Stečaj Elana je trajal 20 let. Zakaj uspešne države hitreje te stvari uredijo? Da lahko srestva, ki so del stečajne mase, čim prej najdejo nove lastnike in pridejo ponovno v funkcijo za produkcijo. Stečajna zakonodaja ni del postopka, ki ga izvaja davčna uprava.

V Sloveniji se ukvarjamo s tem, ali stane žilna opornica malo več ali malo manj, ali zasluži zdravnik sto evrov več ali manj. Z viri, torej, kako izterjati denar od tistih, ki po zakonu morajo plačati, pa ne plačujejo, govorimo zelo malo.

Se strinjam. Veste, kaj pravijo Američani? Samo dve stvari sta nujni: umreti in plačati davke. Davke je treba plačati, da smo pošteni drug do drugega vsi, ki živimo v isti državi.

Kaj je ključno za večjo finančno disciplino in s tem za boljše delovanje države, zdravstva, pokojninske blagajne?

Ključno je, da se postopki stečaja in likvidacije pospešijo. Da se postopki Fursa začnejo prej in da se stopnjujejo hitreje. Se pa delovanje Fursa skozi leta vendarle izboljšuje.