Tiskane izdaje
Kot je že znano, je za sindikalne predstavnike najbolj nesprejemljivo podaljševanje delovne dobe do 65. leta in izenačevanje delovne dobe za oba spola. Obenem menijo, da bi morali minimalno plačo dvigniti na 600 evrov neto. Če se nobena od njihovih zahtev do takrat ne bo uresničila, v kar pa Semolič ta trenutek niti ne verjame, so demonstracije v Ljubljani 28. novembra po njegovih besedah že bolj ali manj dejstvo.
"Podaljševanje delovne dobe je nepravično in uperjeno proti veliki večini delavcev, ki so začeli delati v zelo mladih letih in že sedaj, glede na razmere v katerih živijo, komaj izpolnijo pogoje za sedanje upokojevanje," je dejal Semolič in pri tem naštel še vrsto razlogov, zakaj takšen sistem ne bo prinesel rezultata, nesprejemljivo pa je zanj tudi izenačevanje delovne dobe žensk z moškimi v imenu enakosti med spoloma.
Po besedah prvega moža Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je sedanji sistem tudi po mnenju sindikatov potreben sprememb, a ne na škodo socialnega in ekonomskega položaja delavk in delavcev. "Naj se politiki potrudijo ustvariti nova delovna mesta, da bodo na ta način v pokojninsko blagajno prejeli čim več prispevkov. Mladim naj ustvarijo bolj prijazne pogoje za ustvarjanje družin in poberejo vse nepobrane prispevke v državi," je dejal Semolič.
V zvezi z dvigom minimalne plače na 600 evrov bruto je dejal, da bi Slovenija glede na razmere in stopnjo razvitosti morala čim prej narediti odločilen premik v prid dviga standarda delavcem in delavkam. Odgovor na vprašanje od kod vzeti ta denar, se po njegovem skriva v spremembi vrednot v družbi, ki ne smejo biti povezane zgolj z vprašanjem konkurenčnosti in dobička. Med zahtevami sindikata je tudi zmanjšanje razlik med najnižjimi in najvišjimi plačami, pa tudi preobrazba prostovoljne odločitve o udeležbi delavcev pri delitvi dobička v obvezno, saj se je sedanji sistem izkazal za neuspešnega.
Sekretar območne organizacije ZSSS za Podravje Gregor Cerar je na kratko orisal položaj v regiji, ki ni rožnat, saj je na območju Maribora trenutno prijavljenih okoli 14.000 brezposelnih. V sindikatu vsak dan opažajo več primerov mobinga na delovnem mestu, raven pravic zaposlenih pa drastično pada. Ljudje se za pravno pomoč na njih obračajo vse bolj, skrbi pa jih predvsem dejstvo, da je v Sloveniji povsem odpovedal nadzor pristojnih nad kršenjem zakonodaje.
"Imamo 30 strani dolg zapisnik davčne inšpekcije, v katerem je bilo ugotovljeno, da so odgovorni v nekem podjetju izkazovali vrednost premoženja v višini petih milijonov evrov, dejansko stanje pa je bilo 450.000 evrov. To pomeni, da je nekdo tam zelo veselo pral denar, a do danes ne vem, ali je kdorkoli od inšpektorjev vložil kazensko ovadbo po uradni dolžnosti," je le enega od primerov opisal Cerar, ki sicer ni želel razpolagati s konkretnimi podatki.
Kot je dejal Cerar, so sami dostikrat pomagali delavcem pri razreševanju njihovih zadev, samo v letih 2007 in 2008 so iztožili 1,2 milijona evrov, ki so bili oškodovancem tudi izplačani. A sodišča po njegovem delajo prepočasi, zato vsi niso imeli te sreče, pa tudi sindikat ni vsemogočen, medtem ko bi morale svoje naloge bolje opravljati tudi druge institucije. Prav v namen opozarjanja na pomanjkljiv nadzor so se v podravskem sindikatu odločili za odprtje anonimne telefonske številke, kamor bodo ljudje lahko prijavljali kršitve v podjetjih.
