Tiskane izdaje
Na ulicah alzaške prestolnice se je po navedbah organizatorjev zbralo 15.000, po navedbah policije pa 4200 protestnikov, ki so se iz središča mesta odpravili proti zgradbi Evropskega parlamenta.
Iz Slovenije se je demonstracij udeležilo 60 ljudi, in sicer iz ZSSS. Protestniki so nosili transparent, na katerem je pisalo No to longer working hours! Yes to decent working conditions! (Ne daljšemu delovniku! Da dostojnim delovnim razmeram!)
Protestnikom se je pridružilo tudi nekaj evropskih poslancev, večinoma iz skupine socialistov (PES), ki so tako izrazili nasprotovanje direktivi, o kateri bo Evropski parlament glasoval v sredo.
Shod se je brez incidentov končal na prireditvenem prostoru blizu steklene palače Evropskega parlamenta, kjer so predstavniki okoli deset nacionalnih sindikalnih organizacij glasno izrazili svoje nasprotovanje predlogom Sveta EU.
"Predlogi Sveta EU so korak nazaj v položaju delavcev. Najslabše je, da predlagana direktiva še omogoča izjeme od 48-urnega delovnega tedna in tako omogoča, da bodo delavci delali do 65 ur," je povedal Semolič. Druga sporna točka predloga, ki ga je Svet EU - ta združuje članice unije - po večletni blokadi sprejel junija pod slovenskim predsedstvom EU, je po besedah Semoliča delitev dežurstva na aktivni in neaktivni del, pri čemer se neaktivni del ne bi štel v delovni čas.
Direktiva po mnenju evropske zveze sindikatov, ki je organizirala današnje proteste, zmanjšuje možnost prilagajanja delovnega časa družinskemu življenju, negativno pa vpliva tudi na zdravje delavcev.
Če bo direktiva sprejeta, bi bila to vnovična potrditev, da je politika evropskih institucij eno, življenje ljudi pa drugo, je ocenil Semolič. "V Sloveniji pa nas v tem primeru čaka bitka znotraj države," je dejal Semolič in pojasnil, da bodo hoteli delodajalci vsiliti spremembe v zakonodajo.
Semolič je še dejal, da obstaja upanje, da bodo poslanci sprejeli 22 dopolnil, ki jih predlaga odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in v veliki meri ponavljajo že znano stališče parlamenta. Evropski parlament se je maja 2005 namreč v prvi obravnavi zavzel za postopno odpravo (v roku treh let) vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega tedenskega delovnika, odbor pa se je nedavno zavzel med drugim tudi za vključitev celotnega dežurstva v delovni čas.
Za sprejetje posameznih dopolnil je potrebna kvalificirana večina 393 poslancev. Če poslanci v sredo predloga članic ne bodo podprli, bo gotovo sledil spravni postopek med parlamentom in svetom, v okviru katerega imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem tednov pa imata, da dogovor potrdita. Če se dolgotrajna zgodba o spreminjanju direktive ne bo končala z dogovorom, pa pravni strokovnjaki v Evropskem parlamentu opozarjajo, da bi to dejansko utegnilo poslabšati zaščito delavcev v EU.
Direktiva o delovnem času, o kateri so članice unije soglasje dosegle junija v času slovenskega predsedovanja EU, omejuje delovni teden na 48 ur, a državam pod določenimi pogoji dovoljuje odstopanje od tega načela. Sindikati pa se zavzemajo za to, da bi bila odpravljena vsa odstopanja od maksimalnega 48-urnega delovnega tedna.
