Tiskane izdaje
Šentjur – Po zapletih med Upravno enoto (UE) Šentjur in Študentskim klubom mladih Šentjur (ŠKMŠ), ki je moral na koncu prireditev elektronske glasbe Šentech močno oklestiti, se je pokazalo, da imajo z zahtevami te UE težave še drugi organizatorji. Tradicionalnega novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Šentjur tako ne bo v dvorani Hruševec, saj v orkestru pravijo, da so naveličani vsako leto večjih zahtev UE.
Po trinajstih letih bodo tako koncert znova organizirali v precej manjšem Ipavčevem kulturnem centru, kjer pa bodo morali zaradi velikega zanimanja nastopiti trikrat, in ne enkrat, kot bi v telovadnici OŠ Hruševec. »Tega si nismo želeli, ampak imamo zahtev UE dovolj,« je povedal predsednik pihalnega orkestra Vladimir Belina: »Zakon je za vso državo isti, naša UE pa ga bere in razume očitno povsem drugače. V kulturnem centru ne bodo zahtevali dodatnih varnostnikov, ker je prostor manjši, oder je že postavljen, niti posebnega ozvočenja in luči, za kar smo morali tudi predložiti posebna dokazila, ne bomo potrebovali.«
Belina je povedal, da do lani večjih težav niso imeli. Po napadu na pariški Bataclan pa so se zahteve drastično spremenile: »Policisti so stavkali, nekateri so se bali beguncev, skratka, zahtevali so deset varnostnikov. Za koncert pihalnega orkestra! Potem smo se dogovorili za štiri, so mi pa povedali, da bomo prihodnjič morali imeti še deset rediteljev in med varnostniki eno žensko, če bi slučajno katera od poslušalk zahtevala, da jo pregleda ženska.« Dodal je, da so imeli prav smešna vprašanja glede stopničastega odra: »Šlo je za šolske elemente, po domače praktikable. Če jih je lahko šola kupila, na njih so stali otroci, potem res ne vem, v čem je problem.«
Težave tudi pri drugih
ŠKMŠ, kjer so bili ob odpovedi Šentecha prepričani, da gre za zaroto UE in policije, je s šentjursko poslanko SMC Anito Koleša organiziral okroglo mizo o nadaljnji usodi organiziranja javnih prireditev v Šentjurju. Tudi drugi prireditelji so povedali, da je UE od njih zahtevala nerazumljivo. Tako naj bi od prirediteljev Šentjurjeve povorke pred leti za nekaj sto metrov dolg sprevod zahtevali 42 varnostnikov, študentom so naložili, da bi morali ob Šentrocku poskrbeti za varovanje na pešpoti, ki ni del prireditvenega prostora, da ne bi kdo padel v potok Pešnica. ŠKMŠ je moral celo pri barvanju zidu nasproti tržnice imeti šest rediteljev, da so pazili na varnost mimoidočih.
Načelnica UE Šentjur Marjana Metličar zavrača, da so bile zahteve pretirane, in pravi, da so nekateri javnost zavajali: »Ob povorki nikoli nismo zahtevali 42 varnostnikov. Jih je pa bilo lani največ, to je 28. Ampak prireditev je trajala pet dni. Ob koncertu pihalnega orkestra so res veljala druga pravila, ker je bila povečana ogroženost zaradi terorističnih napadov v Parizu. Pri barvanju zidu pa je reditelje zahtevala policija.«
Metličarjeva je še dejala, da so vedno poskušali organizatorjem priti naproti, zato so se običajno vedno sestali skupaj z njimi in policijo, da so lahko takoj rešili morebitne težave. Tega ne bo več, poudarja: »Zdaj smo krivi za vse. V prihodnje bodo morale biti listine predložene, varnostna služba in organizator pa se bosta sama dogovarjala. Policija bo potem morala podati pisno obrazložitev, če bo zahtevala več varnostnikov.« Dodala je še, da so v UE že sprejeli sklep o internem nadzoru, ali so bile kakršne koli odločitve uslužbenke, ki se z izdajo dovoljenj za javne prireditve ukvarja, nerazumne.
MNZ: upravne enote
Ministrstvo za notranje zadeve konkretnih šentjurskih primerov ne komentira, ker da jih ne poznajo, sporočili pa so, da je UE »pri vodenju postopka in odločanju samostojna, ministrstvo pa je v postopkih izdaje dovoljenja zgolj pritožbeni organ proti odločitvam upravnih enot«. Kakršnih koli težav na področju javnih zbiranj do danes na MNZ niso zaznali.
