Tiskane izdaje
Da bi starejši, ki so sami doma, v nujnih primerih dobili čim prej zdravniško pomoč, je Telekom razvil storitev e-oskrba. Prvi starostniki so jo že začeli uporabljati.
Dogaja se, da starejši, pogosto tudi bolni ali onemogli starostniki zaradi različnih zdravstvenih težav tudi večkrat padejo. Če živijo sami ali so takrat sami doma, morda več ur ali celo več dni nihče ne opazi, da je kaj narobe. V razvitih evropskih državah zato že dolgo poznajo razširjene storitve oskrbe starejših na daljavo oziroma predvsem storitve socialnih alarmov, je povedal Peter Pustatičnik, vodja področja za e-zdravje in e-oskrbo v Telekomu Slovenije, ki je prvi na slovenskem trgu razvil tovrstno oskrbo starejših na domu. V Sloveniji živi 450.000 oseb, starejših od 65 let, v pomoč pa je tudi mlajšim invalidom ali hudo bolnim ljudem. E-oskrba na domu je na voljo od začetka junija.
Asistentka »vidi«,
Primer: če nekdo navadno vstaja med sedmo in osmo uro zjutraj, nato je petnajst minut v kopalnici, nekega dne pa ne vstane ali je v kopalnici pol ure namesto petnajst minut, pametni tehnološki oblak v prostoru vidi, da stanovalec odstopa od svojega vzorca in sproži najprej oranžni alarm, če zazna padec, pa rdečega. Alarm vidi medicinska sestra v asistenčnem centru, ki pokliče v stanovanje in preveri, kaj se dogaja. Če se stanovalec oglasi in pove, kaj se dogaja, sestra temu ustrezno ukrepa. Če je treba, pokliče reševalno ekipo na 112 in hkrati telefonira svojcem. Enako ravna, če se stanovalec ne oglasi. Takrat pokliče številko 112. Tako dobi starostnik zdravniško pomoč in pomoč svojca v čim krajšem možnem času.
To je posebno pomembno, kadar je oseba v smrtno nevarnem zdravstvenem stanju. Naprava pa zaznava še nekatera druga dogajanja v prostoru: po številu odpiranj hladilnika prepozna, ali se starostnik prehranjuje, zaznava dim, če bi dementna oseba pozabila izključiti štedilnik, in vodni izliv, če bi pozabila zapreti vodo v umivalniku.
Dva milijona evrov za razvoj
Telekom omogoča storitev v dveh izvedbah. Pri osnovni mora stanovalec po klicu pritisniti na gumb, da se oglasi. Pri naprednejši pa so nameščeni v vsakem prostoru senzorji in mikrofoni tako, da človeka samodejno »vidijo« in slišijo. Če oseba nosi poseben senzorski obesek in ima zraven telefon, ga sistem spremlja in ob padcu sproži alarm tudi zunaj hiše, denimo na vrtu, na poti v trgovino, v hribih.
Mesečna najemnina je 20 evrov oziroma pri naprednejšem paketu 30 evrov (oboje brez DDV), vendar Peter Pustatičnik opozarja, da imajo upokojenci zelo nizke pokojnine in jim je celo razmeroma nizek strošek veliko finančno breme. V nekaterih drugih državah zato občine ali država sofinancirajo ali financirajo take reševalne sisteme. Glavni cilj e-oskrbe na domu je, da bi starostnik ali bolnik lahko čim dlje varno živel doma, s čimer bi razbremenili mrežo domov upokojencev in zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe v bolnišnicah.
Za projekt je Telekom Slovenije na vladnem razpisu dobil dva milijona evrov evropskih sredstev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je oskrbo starejših prepoznalo kot socialno storitev. Tako je tudi v tujini, je povedal Pustatičnik. Na finančnem uradu so zato dali vlogo za oprostitev plačevanja DDV.
Kako je v tujini
V Veliki Britaniji je leta 2010 storitve oskrbe na daljavo uporabljalo okoli 16 odstotkov oseb, starejših od 65 let. Ker so izračunali, da se jim to izplača, e-oskrbo na domu po svoji presoji starostniku ali bolniku predpiše zdravnik. Tudi v drugih razvitih državah je e-oskrba starejših že precej razširjena. To se izplača tudi zdravstvenim sistemom. V EU so izračunali, da je zaradi padcev 21 milijard stroškov zdravljenja, kar je dvakrat več kot znašajo stroški zdravljenja zaradi prometnih nesreč. Slovenija je pri oskrbi starejših na daljavo povsem na repu lestvice držav EU.
Več v intervjuju s Petrom Pustatičnikom ob 16. uri.
