Septembra bodo deložirali še 20 neplačnikov

Mariborskemu stanovanjskemu skladu najemniki neprofitnih stanovanj dolgujejo skupno 1,5 milijona evrov.

Objavljeno
06. september 2013 23.37
Miha Rubin, Robert Galun
Miha Rubin, Robert Galun
Maribor – Maribor po številu deložacij močno odstopa od slovenskega povprečja. Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) ima v lasti ali upravljanju 2298 neprofitnih stanovanj, vsak četrti najemnik pa je nereden plačnik. Prav neplačevanje stroškov je vzrok za večino deložacij – letos so jih že opravili 25, za september je razpisanih še 20.

»Zaradi vse večje brezposelnosti v Podravju se število socialno ogroženih družin in posameznikov povečuje. Čedalje več je tudi vlog za izredno dodelitev denarne socialne pomoči za plačilo položnic za uporabnino stanovanj,« je pojasnil direktor Centra za socialno delo (CSD) Maribor Jožef Tivadar. Pričakuje, da se bo problematika deložacij glede na stanje brezposelnosti še zaostrila.

Po podatkih JMSS Maribor je povprečna neprofitna najemnina za enosobno stanovanje 98 evrov, za dvosobno dobrih 158 in za trisobno skoraj 203 evre. Pri tem je lahko subvencija največ 80 odstotkov neprofitne najemnine, tako da najemnik plača najmanj 20 odstotkov najemnine. Najemniški dolg, večji od 200 evrov, ima do JMSS zdaj kar 572 najemnikov, so sporočili, skupni dolg za najemnine pa je konec avgusta presegel 1,5 milijona evrov. To pomeni več kot deset povprečnih najemnin na dolžnika.

Nekajkrat prekinili deložacijo

Na JMSS pravijo, da je vsak mesec več neplačnikov stroškov za stanovanja, s tem pa narašča število deložacij. Kljub temu »politike prisilnih izpraznitev zaradi neplačevanja ne zaostrujemo«, pojasnjujejo. Ko najemnik neha plačevati najemnino, mu po treh zaporednih neporavnanih mesečnih obveznostih pošljejo opomin pred tožbo za odpoved najemne pogodbe; če se odzove in se dogovori za obročno odplačilo dolga, ne vložijo tožbe na sodišču, če najemnikov dolg narašča, pa to storijo. »JMSS Maribor ima 50 odprtih tožb zaradi odpovedi najemnih pogodb, o katerih sodišče še ni odločilo. Do konca leta 2013, upoštevaje naraščajoči dolg najemnikov, pa bomo prisiljeni vložiti še najmanj 60 tožb za odpoved najemnih pogodb in izpraznitev stanovanj,« so sporočili.

Pri tem so pojasnili, da je bilo letos doslej deložiranih 15 družin in deset posameznikov. Večina začetih postopkov izpraznitve stanovanj se sicer konča z deložacijami, pravijo, lahko pa te preložijo, če najemnik zmanjšuje dolg in poravnava tekoče obveznosti. Postopek prisilne izpraznitve stanovanja pa ustavijo šele takrat, ko najemnik poravna vse obveznosti – to se je letos zgodilo v šestih primerih.

Najemniki odlašajo

»Večina najemnikov se na CSD obrne šele, ko je situacija že skoraj nerešljiva in so dolgovi že prerasli zmožnosti poplačila tudi z izrednimi in rednimi denarnimi in socialnimi pomočmi,« je povedal direktor Jožef Tivadar. Za vse, ki se obrnejo na njih, poskušajo skupaj z JMSS poiskati rešitev, kako poplačati dolgove in odložiti deložacije; če situacija ni rešljiva, pa jih še pred izvedeno deložacijo napotijo v iskanje drugega primernega najemniškega stanovanja na trgu.

»V nekaj primerih smo poskrbeli za odlog deložacije, dokler se ni našla ustrezna rešitev, v vseh primerih pa ni šlo,« je dejal Tivadar. »Nastalo problematiko bi se dalo vsaj delno omiliti tudi z večjo odgovornostjo najemnikov, če bi se takoj, ko se pojavijo težave zaradi nezmožnosti plačevanja najemniškega stanovanja, obrnili na CSD.« Tivadar meni, da bi morali spremeniti zakonodajo na področju sociale tako, da bi lahko CSD reševali stiske socialno ogroženih ljudi. Dobro pa bi tudi bilo, pravi, da bi imela posamezna občina v proračunu več sredstev za reševanje socialnih problemov

Mestna občina Maribor (MOM) poskuša socialno stisko blažiti tudi s subvencioniranjem najemnin; v letošnjem proračunu je v ta namen na voljo milijon evrov, z rebalansom proračuna pa MOM načrtuje povečanje zneska za 150.000 evrov, so sporočili. Mestna uprava je predlagala tudi povečanje sredstev za splošno socialno pomoč z 10.000 evrov, kolikor jih je predvidenih v letošnjem proračunu, na 27.300 evrov. Nekaj občinskega denarja prejmeta tudi Rdeči križ in Nadškofijska Karitas Maribor – 58.800 evrov oziroma 49.200 – iz proračuna pa MOM sofinancira še socialno-humanitarne programe društev in organizacij s 145.150 evri.

Nadškofijska Karitas Maribor prošenj socialno ogroženih meščanov ne vodi posebej po področjih, je pojasnil generalni tajnik Darko Bračun. Povedal je, da je prosilcev vsako leto od 10 do 15 odstotkov več; lani so na širšem mariborskem območju s paketi pomagali 9295 družinam, finančno pomoč pa je dobilo 840 prosilcev: »Prepričani smo, da je vsaka pomoč, ki jo prosilec prejme preko Karitas, ne glede na vsebino oziroma obliko, povezana z reševanjem vprašanja nastanitve.«

Občina se ne sme vmešati

Ko se začne deložacija najemnika iz občinskega stanovanja, občina te ne more preprečiti, saj ni stranka v postopku in zato vanj ne sme poseči, so pojasnili na MOM in dodali, da tudi župan glede tega nima nobene pristojnosti. Prejšnji mariborski župan Franc Kangler je, kot je znano, menil drugače, saj je priznal, da je poklical pomočnika direktorice JMSS Maribor Miho Glaviča in ga prosil, naj ne povzročijo še enega socialnega problema v mestu in preložijo deložacijo nogometne legende Milana Arnejčiča. Ta je ostal v stanovanju in s pomočjo prijateljev poravnal ves dolg do JMSS, Kanglerja so kriminalisti v tem primeru decembra 2011 kazensko ovadili zaradi suma sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, vendar je tožilstvo ovadbo kasneje zavrglo.