Tiskane izdaje
Število članov sveta je z načrtovanih »ne več kot 15« naraslo na 16 članov. Njegova sestava je zelo pestra. Na seznamu, ki je nastajal v strogi tajnosti, je vrsto imen pričakovanih, nekaj je presenečenj, nekateri medijski znanci pa proti pričakovanjem očitno niso dobili premierovega povabila. Ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je skupaj s Pahorjem novačil člane sveta in opravil pogovore z njimi, smo povprašali, po kakšnih merilih sta izbirala.
Lahovnik: »Prizadevali smo si pridobiti ljudi, ki so pripravljeni izražati stališča in dajati usmeritve vladi pri pripravi nujnih ekonomskih ukrepov. V strateškem gospodarskem svetu pričakujem odkrito polemično razpravo, jasne usmeritve, ki pa ne bodo nujno enotne. Svet je namreč sestavljen tako, da so v njem ljudje različnih pogledov in nazorov. Tu so ugledni gospodarstveniki iz podjetij, ki so največji izvozniki, dva predstavnika bančnikov, torej finančne industrije, predstavnik malih uspešnih podjetnikov, hitrorastoče, propulzivno podjetje. Tu so še ekonomisti, teoretiki s fakultet iz vse Slovenije, predstavniki različnih ekonomskih šol.«
Strateški gospodarski svet bi se v normalnih razmerah sestajal nekajkrat na leto oziroma po potrebi, prihajajoča gospodarska kriza pa bo sestanke zagotovo zgostila. Na sestankih bosta tudi predsednik vlade (kot formalno predsedujoči) in gospodarski minister (kot namestnik). Obstaja možnost, da bodo določili kot formalnega predsednika, sicer pa prvega med enakimi, enega od članov sveta. Vsi bodo delovali prostovoljno brez plačila. »Pravzaprav bo njihov trud poplačan s tem, da bodo tudi po njihovi zaslugi sprejete boljše odločitve, kot bi bile sicer,« je dejal Lahovnik.
Strateški svet se bo torej najprej opredelil do vseh posameznih možnosti, ki jih ima vlada v teh razmerah na voljo. Težava je namreč v tem, da je tako v »škatli z orodjem« evropske komisije kot v domači orodjarni na voljo več različnih ukrepov, ker pa so proračunske možnosti omejene, bo treba med njimi skrbno izbrati. Mnogi izmed ukrepov so zanimivi, obetavni za posamezne panoge ali dele gospodarstva, izbrati pa bo treba tiste, ki bodo najhitreje in najučinkoviteje popravili slovenski gospodarski stroj, je dejal Lahovnik.
In kako vidi svojo vlogo član sveta? Povprašali smo mariborskega ekonomista Rasta Ovina. »Povabila sem bil vesel,« je povedal. »Prav je, da tisti, ki imamo svoje mnenje o žgočih gospodarskih zadevah, dobimo priložnost, da ga izrazimo. Navsezadnje imamo tudi znanje. Organ razumem kot svet svetovalcev, ki služi vladi. Del članov prihaja iz podjetij in ti najbolje vedo, kaj se dogaja v realnem sektorju. Mi z univerze pa poznamo teorijo, literaturo, izkušnje iz tujine. Vsakdo pozna svojo zgodbo in predstavi svoje stališče, končne odločitve pa so politične, sprejme jih vlada. Za ekonomista je velik izziv, da se preizkusi, ne sme pa pričakovati, da bo vlada ravnala natanko po njegovih zamislih. Pričakujem seveda, da bomo dobili tudi kakšno konkretno zadolžitev.«
Iz ponedeljkove izdaje Dela
