Sevniški ravnatelj je postal hotelir

»Dijaške domove po glavarini financira ministrstvo za šolstvo. Da bi dom preživel, bi v njem moralo bivati 26 mladih. V letošnjem šolskem letu jih je pri nas živelo pet, v prihodnjem bosta le še dva,« je vzroke, ki so privedli do zapiranja dijaškega doma mizarjev in frizerjev (v prvi letnik je za prihajajoče šolsko leto na obeh smereh vpisanih 28 mladih, štirje so na čakalni vrsti), opisal v. d. ravnatelja Matjaž Prestor.

»Septembra smo začeli prenovo, ki smo jo izvajali predvsem v času počitnic. Pleskarska in električna dela sem opravljal sam, s tem smo privarčevali veliko denarja.« Srednja šola je stroške za material (barva, čopiči ...) krila sama, sevniška občina pa je na pomoč priskočila z označevalnimi tablami po mestu in pripravo promocijskega materiala. »Zdaj imamo 35 ležišč, urejamo še eno sobo, kar bo kapacitete povečalo na 38 do 40 postelj,« pravi ravnatelj: »Merimo na zaključene skupine in na razvijajoči se kolesarski turizem.«

Zadovoljiva mikrolokacija

»Ker je to začetek tovrstne ponudbe tako za srednjo šolo kot za kraj, na začetku dramatične zasedenosti zagotovo ne bo,« meni Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, partnerja sevniškega mladinskega hotela: »A v prihodnosti se obisk lahko poveča, če jim bo uspelo privabiti goste s paketi, ki bodo vključevali lokalne ponudnike. Mikrolokacija hostla sploh ni slaba: je ob Savi, otroških igralih, fitnesu na odprem, balinišču in gradu.«

Čeprav sevniške sobe z večinoma starejšo opremo – objekt, zgrajen leta 1904, so adaptirali leta 1982 – ne spadajo v najvišjo kategorijo ponudb hostlov, to na zasedenost zmogljivosti ne bo posebej vplivalo, meni Jurišič: »Obisk je posledica promocije kraja in regije. Vrhunski hostel je brez primerne ponudbe v regiji lahko prazen. Namesto razmišljanja o neposredni promociji hostla bi vsi akterji iz turizma morali promovirati destinacijo in v sklopu tega gostom ponuditi spanje v hotelu s petimi zvezdicami in v hostlu.«

Krški in brežiški hostel

Sodeč po obisku dveh hostlov, ki sta ju prenavljali brežiška in krška občina, je jasno, da je tovrstna promocija zelo šibka. Destinacija Posavje za popotnike ni prepoznavna. Brežiški in krški hostel sta leta 2014 imela 4550 oziroma 3481 prenočitev, trikrat oziroma dvakrat toliko kot celotna sevniška občina. Prvi mladinski hotel je imel ob 50 posteljah 25-odstotno zasedenost, drugi ob 28 ležiščih 34-odstotno izkoriščenost. V primerjavi z drugimi turistično manj razvitimi kraji v Sloveniji, kot so Ptuj, Slovenj Gradec ali Velenje, navaja Jurišič, so številke nadpovprečne. Toda v obeh posavskih hostlih, še posebno v krškem, so večji del prometa ustvarili s skupinami (seminarji, mladinski projekti, športni klubi), manjšega pa s tranzitnimi gosti in turisti, željnimi oddiha v okolici.

»Za vsako prenočitev je treba trdo delati. Ne moreš le čakati, da ti kdo potrka na vrata, to ni lokacija sredi Londona,« pravi direktor krškega mladinskega centra Mitja Valentinc.

Brežiški hostel s prihodki pokrije vse izdatke, je povedala direktorica brežiškega zavoda, pristojnega za turizem, Matejka Gerjevič. Toda denarja za promocijo ali zaposlitev tržnika ni: »Privoščimo si lahko zaposlitev enega, ki je hkrati receptor in tržnik. Če bi imeli zaposlenega človeka, ki bi bil vešč prodaje in bi se ukvarjal le s tem, bi zagotovo imeli precej večji obisk.«