Danes opoldne bodo prvaki LMŠ, SD, SMC, Desusa in Saba podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022. Še pred tem se bo mandatar Marjan Šarec srečal z ministrskimi kandidati Desusa in Saba, že včeraj pa se je s tistimi, ki jih predlagata SMC in SD. Kaže, da Šarec od nikogar ne bo zahteval kake zamenjave, najbrž pa bo to odvisno tudi od tega, kako se bodo aduti strank izkazali na zaslišanjih pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Na to čaka tudi Levica, ki ji sporazum o sodelovanju s peterico dopušča, da daje pripombe na izbor.
Ne skrivajo, da so nekatera imena zanje razočaranje, konkretno pa se še nočejo opredeljevati. »O tej vladi lahko rečem, da je to, kar smo pričakovali – torej najmanj slaba v teh razmerah, po znanem volilnem rezultatu,« je komentiral Mesec, a dodal, da je bolj kot ime ministra pomembno, kaj bo na svoji funkciji počel. »Prvi test bodo predstavitve na matičnih odborih državnega zbora. Na njih bomo vsakega ministrskega kandidata spraševali o posameznih točkah koalicijske pogodbe, saj želimo preveriti, kako jo bodo upoštevali in kje so morebitna odstopanja med koalicijskim dogovorom in njihovimi osebnimi pogledi,« je napovedal koordinator Levice, v kateri pa po protokolu o sodelovanju, ne glede na pomisleke, na glasovanju o vladni ekipi ne smejo pritisniti tipke proti.
Levica vztraja, da je opozicijska stranka, zato v vlado ne bo dala nobenih državnih sekretarjev, pogovarjajo pa se o tem, da bi imenovali sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki bi bil komunikacijska linija med stranko in predsednikom vlade. Danes naj bi se dogovorili, kdo bi opravljal to nalogo.
Zelo zaželen zdravstveni odbor
Seznam vladne ekipe bo Šarec v državni zbor vložil predvidoma v petek, že danes pa naj bi na izredni seji uredili kadrovske zadeve v parlamentu. Za tretjega podpredsednika bo Desus predlagal Branka Simonoviča, generalna sekretarka bo ostala Uršula Zore Tavčar, dokončno pa naj bi se sestavila tudi delovna telesa. Da ta postanejo čim prej operativna, je pomembno za to, da izpeljejo zaslišanja potencialnih ministrov, se je pa že na včerajšnjem kolegiju predsednika državnega zbora spet zataknilo pri interpretaciji, ali Levica spada v koalicijo ali opozicijo, kar je pomembno za sestavo oziroma vodenje komisij in odborov. Posebno nezadovoljna je največja parlamentarna stranka SDS, ki ji je pripadlo vodenje šestih odborov in komisij, končnemu razrezu pa je nasprotovala, ker so jim določili predsedovanje dveh zelo obrobnih komisij, niso pa dobili zelo zaželenega odbora za zdravstvo. Tega bo vodila Levica. »Prikrajšali ste največjo stranko v parlamentu in nam podtaknili komisiji za poslovnik ter za ustavo. Tak predlog ni higieničen, ni korekten in ni primeren za državni zbor,« je argumentiral predstavnik SDS Jože Tanko, ki meni, da četudi bi Levico imeli za opozicijo, bi SDS zaradi velikosti imela prednost pri izbiri. Njegovemu amandmaju, da bi SDS vendarle vrnili vodenje odbora za zdravstvo, Levici pa dali komisijo za poslovnik, je večina nasprotovala, kar je označil za škandal. Na to temo je mogoče pričakovati živahno razpravo tudi na današnji seji, v Levici pa pravijo, da so se že dovolj umaknili v komisijah za nadzor javnih financ in za nadzor obveščevalnih služb, je pa res, da SDS, po besedah Mateja T. Vatovca, zdaj »ne bo imel poligona, da bi ropotal in nasprotoval obrambi javnega sistema«.