Evropsko sodišče za človekove pravice iz Strasbourga je sicer zavrglo tožbo treh hrvaških deviznih varčevalcev proti Sloveniji, vendar to seveda še ne pomeni, da je zgodba o 172 milijonov evrov težkem dolgu LB Zagreb varčevalcem že končana. Nasprotno. Nadaljevala se bo še pred hrvaškimi in po razsodbi rimskega vrhovnega sodišča tudi pred italijanskimi sodišči. Pa tudi v Strasbourgu bi se z njo lahko še kdaj soočili.
Pri strasbourški razsodbi ne moremo spregledati dejstva, da je sodišče, ki sicer hvalevredno obsoja sodne zaostanke (primer Lukenda itd.), razsodbo objavilo po več kakor osmih letih postopka. Sicer pa odločitev strasbourških sodnikov po mnenju slovenske strani lahko razumemo tudi kot napotek naslednicam nekdanje SFRJ, naj spoštujejo določbe dunajskega sporazuma, ki so ga vse podpisale in ratificirale. In da problem vseh neporavnanih deviznih vlog (pri čemer še zdaleč ne gre le za varčevalce hrvaške, temveč tudi drugih narodnosti) rešijo s pogajanji v okviru Banke za mednarodne poravnave.
Vprašanje je le, ali bo dovolj politične volje, da bi naslednice zaplet uredile na civiliziran in human način, in sicer tako, da bi poplačali vse varčevalce, ki so po razpadu nekdanje SFRJ izpadli iz varčevalnih shem zdaj že šestih držav naslednic. Največ jih je bilo seveda na Hrvaškem, kjer drugače od drugih naslednic najbolj ostro nasprotujejo teritorialnemu načelu pri razdelitvi odgovornosti za devizne vloge. Vsaj kar zadeva Hrvaško, je tam tudi veliko premoženja in še več neporavnanih terjatev zagrebške podružnice Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, – in če bi sosedje že doslej nepristransko in aktivno uveljavljali načelo pravne države, bi lahko iz terjatev in premoženja LB Zagreb poplačali tako rekoč že vse neizplačane devizne varčevalce.
V prestolnici južne sosede seveda ne skrivajo razočaranja nad odločitvijo iz Strasbourga. Ko se bodo tako ali drugače z njo vendarle morali sprijazniti, pa bo na potezi uradni Zagreb, ki doslej ni kazal nikakršne pripravljenosti za nadaljevanje pogajanj o neizplačanih deviznih vlogah.
Preberite si v torkovem tiskanem Delu