Tiskane izdaje
Vse skupaj se je začelo 31. julija, ko je pravosodno ministrstvo razpisalo tri prosta delovna mesta pomočnikov okrožnih tožilcev na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Na razpis so se prijavili trije kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, med njimi tudi sin generalne državne tožilke Barbare Brezigar Jaka Brezigar.
Ministrstvo za pravosodje je prijavljene kandidate poslalo v mnenje državnotožilskemu svetu, ki je v dokončnem mnenju vse tri kandidate ocenil kot primerne za imenovanje na razpisano funkcijo. 29. oktobra je nato ministrstvo z dopisom državnotožilski svet pozvalo, naj vse tri kandidate ponovno prouči in dodatno obrazloži svoje mnenje.
Po navedbah ministrstva je bila namreč iz gradiva, zbranega v razpisnem postopku, pa tudi iz splošno znanih dejstev ugotovljena verjetnost, da bi eden od kandidatov utegnil biti v tesnem sorodstvenem razmerju z generalno državno tožilko, kar pa bi lahko po mnenju ministrstva vplivalo "na razmerja samostojnosti, nadrejenosti in nadzora, pomembne za odločanje o primernosti kandidatov za imenovanje v tako odgovorne položaje". Zato je ministrstvo državnotožilski svet pozvalo, naj "svoje mnenje v tem smislu znova preuči in ga primerno dopolni".
Na ministrstvu so vse omenjene navedbe časopisa pisno potrdili, niso pa odgovorili na vprašanje, ali je v zakonu kakšna ovira, da nekdo, ki je v sorodstvenem razmerju z generalno državno tožilko, ne bi smel postati pomočnik tožilca.
Generalna državna tožilka danes omenjenega zapleta ni želela komentirati.
Državnotožilski svet je sicer organ znotraj državnega tožilstva, ki daje mnenja o kandidatih za državnega tožilca, pomočnika državnega tožilca in vodje okrožnega državnega tožilstva, ter odloča o napredovanju v plačnih razredih in napredovanju na položaj svetnika.
Zakon ministru sicer daje možnost, da v primeru, da ne sprejema mnenja, ki ga je podal svet, ta znova odloča o kandidaturah.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS so v odzivu pojasnili, da je državnotožilski svet o kandidaturi Jake Brezigarja na mesto pomočnika okrožnega državnega tožilca odločal brez prisotnosti generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki je sicer po svoji funkciji tudi članica sveta, ob tem pa soglasno sprejel oceno, da je primeren kandidat za pomočnika državnega tožilca.
Državnotožilski svet je, kot pojasnjujejo, ob tem upošteval vse kriterije, ki jih pri tem določa zakon, "in kandidata ni diskriminiral".
Na tožilstvu navajajo, da je državnotožilski svet na zahtevo ministra danes ponovno odločal o primernosti Jake Brezigarja za funkcijo, na katero kandidira, in ponovno sprejel mnenje, da je primeren kandidat za pomočnika okrožnega državnega tožilca. Ob tem še dodajajo, da je svet tudi tokrat odločal brez navzočnosti Barbare Brezigar, ter da je tako v prvem kot drugem odločanju razpolagal s pozitivnimi ocenami dela Jake Brezigarja kot strokovnega sodelavca po vseh zahtevanih kriterijih, ki jih je pridobil od vodje okrožnega državnega tožilstva in njegovih mentorjev.
Po navedbah tožilstva sicer noben predpis ne predvideva omejevanja dostopa do državnotožilske ali sodne funkcije zaradi družinskih vezi, tako da "tudi državnotožilski svet nima pravice nekoga zavrniti zaradi njegovih družinskih razmerij. Sorodstveno razmerje ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na delo okrožnega državnega tožilca ali pomočnika. Vsak državni tožilec je pri opravljanju tožilskega dela samostojen in ni podrejen svojemu vodji ali generalnemu državnemu tožilcu", navajajo in dodajajo, da zato "sorodstvena vez nikakor ne more vplivati na razmerja samostojnosti, nadrejenosti in nadzora nad delom državnega tožilca".
Ob tem državnotožilski svet po navedbah tožilstva še opozarja, da pri svojem odločanju o kandidatih za državnotožilske funkcije spoštuje temeljni ustavni človekovi pravici enakosti pred zakonom in svobode dela, zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije ter Priporočilo 19/2000 Sveta Evrope o nediskriminatornem dostopu do funkcije državnega tožilca.
