Tiskane izdaje
Soočanje različnih mnenj v razpravah
"Sindikati se na petkov sestanek s premierom slabo pripravljajo," je na skupni novinarski konferenci omenjenih sindikalnih central, ki je bila danes v Ljubljani, dejal predsednik KS 90 Boris Mazalin. Po njegovih besedah so se njihova mnenja vedno razlikovala, a so jih soočali v medsebojnih razpravah. Tako se tudi pred petkovim sestankom niso dogovarjali o strateških vidikih sindikalnega gibanja v Sloveniji, je povedal Mazalin.
Mazalin od Pahorja pričakuje, da bo jasno povedal, kaj si predstavlja pod okrepljeno socialno partnerstvo za čas krize. "Ali bo to samo amortizer za socialni mir ali pa se bo položaj delavcev, ki je zelo pereč, dejansko spremenil," je dejal. Dodal je, da morajo biti zelo previdni v razpravah o prispevkih ter spremembah v zdravstvenem in pokojninskem sistemu. Meni tudi, da je čas za uresničitev ideje iz socialnega sporazuma, naj se oceni možnost za uveljavitev posebnih skladov za zavarovanje v primeru brezposelnosti.
Vrnitev socialnega dialoga na raven izpred nekaj let
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar upa, da se bo s petkovim sestankom socialni dialog vrnil na raven izpred let. Meni, da ukrepi, kot so sprememba delovnopravne zakonodaje za večjo prožnost ali spremembe plačne politike, brez socialnega dialoga ne bodo možni.
Glede napovedi premiera, da bo pomoči deležen le zdravi del gospodarstva, ne pa tudi podjetja, ki so bila že pred finančno krizo v težavah, Lombar pravi, da podjetja, ki dobro poslujejo, pomoči ne potrebujejo, jo pa "podjetja, ki so v nekoliko slabši kondiciji, a imajo perspektivo in bi lahko s pomočjo preživela," je prepričan Lombar.
Za preusmeritev vladnih ukrepov z bank na podjetja
Po mnenju predsednika Pergama Dušana Rebolja bi se morala vlada pri ukrepih preusmeriti z bank na podjetja. Pričakuje tudi, da bo bolj odločno intervenirala z dokapitalizacijami in omogočanjem ugodnih kreditov, še posebej pri tistih, ki so v lasti Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Vodstvi paradržavnih skladov po njegovem mnenju ne delata strokovno.
Rebolj predlaga začasni moratorij na odpuščanje, "dokler se ne vidi, v katero smer gredo predlogi vlade", vlado pa poziva tudi k ukrepanju zoper slabšanje pogojev dela in inšpekcijske službe k ugotavljanju kršitev zakona od delovnih razmerjih. Predlaga tudi, naj vlada krije razliko med 36- in 40-urnim delavnikom, in sicer z davčnimi olajšavami.
Prepričan je, da je treba razbremeniti gospodarstvo, saj da je to mnogo bolje kot povečan obseg socialnih transferjev ter tudi pogoj za dvig plač, posledično pa večjo produktivnost in inovativnost. Zavzema se za dvig splošne olajšave na raven minimalne plače in za razbremenitev srednjih kadrov s spremembo dohodninske lestvice.
Za celovite in usklajene ukrepe
Glede predloga ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, da bi znižali prispevno stopnjo za delodajalce, razliko pa krili iz proračuna, Rebolj pravi, da morajo biti ukrepi za razbremenitev celoviti in usklajeni. Razprave o spremembi pri prispevkih ne zavrača, a pod pogojem, da se predstavi točno bilanco stanja blagajn, ki da bodo ob večjem odpuščanju mnogo bolj obremenjene, da se socialne transferje izloči iz pokojninskega sistema in da se sredstva Kada prenese na zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Mazalin je povedal, da je predlog še na ravni ideje, da pa se zavzemajo za samostojnost blagajn in ostro nasprotujejo, da bi vlada razpolagala z zbranimi prispevki in zabrisala mejo med prispevki in davki.
Po Lahovnikovih besedah je treba najprej preveriti, koliko manevrskega prostora je v proračunu na razpolago. To bi bil eden izmed možnih ukrepov, ki jih vlada proučuje in jih bo predhodno usklajevala s socialnimi partnerji, je dejal. Kot je še pojasnil, je "z vidika stabilnosti pokojninskega sistema ta predlog nevtralen, saj bi delni izpad prispevkov pokrila neposredno država, zato je tudi povsem neutemeljeno govoriti o kakršnemkoli razkroju sistema". Predlog je mišljen kot začasen ukrep za čas finančne krize, tudi še ni jasno, ali bi šlo za odpis dela prispevkov podjetjem ali samo za odložitev dela prispevkov na čas po krizi.
Da se sindikati glede petkovega sestanka niso usklajevali so potrdili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Solidarnosti in Alternativi. Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber pravi, da glede na vabilo predsednika vlade tudi ni mišljeno, da bi predstavili skupna stališča, da pa se bodo sindikati ponovno usklajevali, ko bodo sestavljali memorandum s skupnimi stališči. Podobno tudi generalni sekretar solidarnosti Pungeršič pravi, da bodo predstavili vsak svoje stališče, da pa bodo sodelovanje okrepili po petkovem sestanku. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da bodo predstavljali svoja stališča, da pa se bodo spet usklajevali, ko bo prišlo do pogajanj o konkretnih ukrepih.
