Tiskane izdaje
Ljubljana – Voditelji reprezentativnih sindikatov podpirajo predlog največje sindikalne centrale ZSSS, da novembra organizirajo protest delavcev. Nekateri napovedujejo celo največje demonstracije doslej, saj so prepričani, da je s protikriznimi ukrepi vlade prizadetih vse več družbenih skupin.
Na ulično demonstracijo moči oziroma generalno stavko so načeloma pripravljeni tudi v štirih drugih sindikalnih centralah, a morajo pred dokončno potrditvijo odločiti še njihovo članstvo. »Pozive k ukrepanju dobivamo tako rekoč vsak teden, zato bo nezadovoljstvo težko zadržati do novembra. Ni mogoče pričakovati, da bomo tiho, medtem ko bo politika prek holdinga plenila še zadnje državno premoženje,« je dodal predsednik sindikata Pergam Janez Posedi.
Relativizacija minimalne plače
Bolj previden glede sodelovanja pri napovedanih protestih pa je prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj. Vlado Alenke Bratušek je pozval, naj opusti vsa razmišljanja o znižanju ali »relativizaciji« minimalne plače.
Prvo možnost, ki jo je v svojih priporočilih nakazala tudi evropska komisija – ukinitev usklajevanja najnižjih plač z inflacijo – je ministrska ekipa, sodeč po včerajšnjem odgovoru premierke na poslansko vprašanje vodje poslancev SD Matjaža Hana, že opustila. »Tudi PS nasprotuje enostranskemu posegu v minimalne plače. To naj bo jasno,« je Bratuškova odgovorila koalicijskim partnerjem, najbolj skeptičnim do rezov v minimalno plačo.
Še vedno pa na mizi očitno ostaja ideja zakonske izjeme, ki bi posameznim podjetjem in zavodom v zasebnem in javnem sektorju dopuščala, da v dogovoru s svojim sindikatom začasno znižajo veljavno minimalno plačo pod zakonsko opredeljeni prag, ki trenutno na mesec znaša 783,66 evra bruto. To je potrdil tudi predsednik DL in minister za notranje zadeve Gregor Virant. Če bi se posamezno podjetje znašlo v finančni krizi, bi po njegovem namreč morali omogočiti zakonsko izjemo in tako zagotoviti preživetje podjetja ter preprečiti odpuščanje delavcev.
Prav nasprotno pa razmišlja prvak SD Igor Lukšič, ki zavrača tudi možnost zakonskih izjem, saj jih po njegovem »diktirajo vladni neoliberalisti«. Edini predsednik koalicijskih strank, ki ni del vladne ekipe, je zato napoved sindikalnih protestov podprl.
Bolj in manj pomembni sindikati
Bratuškova se bo o ukrepih za zagon gospodarstva danes pogovarjala s socialnimi partnerji, ki so prejšnji mesec vladi posredovali vsak svoje predloge ukrepov za izhod iz krize. A je tudi tu nastal kratek stik z delom sindikatov. V kabinetu premierke so namreč vabilo poslali vsem predstavnikom delodajalcev, ne pa tudi vsem reprezentativnim sindikatom. Izvzeti sindikati so zato predsednico vlade obtožili selektivnega socialnega dialoga, katerega prikriti namen da je poskus vnašanja razdora in neenotnosti med sindikate pred napovedanimi protesti.
Predstavniki sindikalnih central Pergam, Neodvisnost, Alternativa, KS 90, Solidarnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije imajo zato občutek, da vlada ne vodi korektnega socialnega dialoga. »Očitno smo le občasna krinka za sprejemanje krovnih dokumentov, ki romajo v Bruselj, da lahko vlada tam dokazuje, kako se pri nas vodi socialni dialog,« je bil kritičen predstavnik Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost Franc Zupanc.
Sinoči si nam iz kabineta predsednice vlade sporočili, da premierka zavrača vse očitke, sindikatom, ki niso prejeli vabila, pa bo vse podrobnosti načrtovanih ukrepov predstavila v petek, na seji ekonomsko-socialnega sveta.
So pa protestni shod, načrtovan za sredo, odpovedali v sindikatu upokojencev pri ZSSS. Kot so pojasnili, po vladnem umiku predloga za znižanje upokojenskih regresov ni več razlogov za odhod na ulice. »Protest bomo organizirali takoj, ko bodo pravice upokojencev znova ogrožene,« je za STA dejal sekretar sindikata Miloš Mikolič.
