Sindikati ukrepe za nadgradnjo zdravstva podpirajo, delodajalci ne

Ljubljana – To je unikum v reformnih poskusih različnih vlad zadnjega obdobja. Ponavadi so bili sindikalisti proti vladnim ukrepom, delodajalci pa so jih podprli.

»Soglasno smo podprli ukinitev dopolnilnega zavarovanja in dvig prispevne stopnje za delojemalce. Nismo se še izrekli, katero različico podpiramo, ker je to povezano s košarico pravic in o tem imamo premalo podatkov. Nič nimamo proti temu, da se iz košarice odvzamejo luksuzne in nepotrebne storitve, kot je predstavil minister za zdravje. Minister se zelo trudi, da bi bila reforma sprejemljiva za ljudi, in pripravljeni smo mu do neke mere slediti. To je prvi minister, ki ni začel reforme z znižanjem bolniških nadmestil,« je povedala po seji predsedstva ZSSS Lučka Böhm.

Ministra pa so opozorili na neenakomerno finančno obremenjenost zaposlenih in vseh drugih, saj samozaposleni plačujejo zdravstvo večinoma od najnižje, ne pa od prave osnove. S tem vprašanjem se nadgradnja ne ukvarja.

Po besedah Böhmove v zvezi sindikatov zaupajo izračunom, ki jih je pripravil Mitja Čok z ekonomske fakultete. Ti dokazujejo, da bi ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja večini prebivalstva kljub povišani prispevni stopnji ostalo v denarnici ob koncu meseca nekaj več denarja, torej bi bila večina prebivalcev na boljšem, kar je še posebej pomembno za slabše plačane delavce.

Zaupajo tudi ministrovemu pojasnilu, da bi se morala košarica pravic prilagajati spreminjanju tehnologij v zdravstvu. Sedanji sistem dopolnilnih zavarovanj pa je povzročil, da so izvajalci začeli predpisovati nepotrebne storitve, je dejala. V sindikatu menijo, da mora obvezno zavarovanje ponuditi ljudem vse tiste storitve, ki jih potrebujejo, in skrajšati čakalne dobe nanje, da ne bo treba plačevati iz žepa. In to po njihovi presoji napoveduje minister.

Delodajalci: višji strošek dela

»Ne podpiramo ukinitve dopolnilnega zavarovanja in nismo za posege v plače. Smo torej proti povišanju prispevne stopnje, ker bi to pomenilo pritisk na povišanje plač, torej višji strošek dela. Če ukinejo dopolnilno zavarovanje in pred tem ne zagotovijo možnosti za druga zavarovanja, bodo 'zbomardirali' Vzajemno, Adriatic Slovenico in Triglav, Zdravstveno zavarovalnico. Možnosti za dodatna privatna zavarovanja ni, če imamo vse pravice v javni košarici. Najprej je treba to košarico izprazniti, nato pa postopoma spremeniti dopolnilno zavarovanje. Menimo, da v tezah ni zagotovila, da bi dobili enako količino denarja z višjo prispevno stopnjo,« je povedala v imenu delodajalcev Tatjana Čerin iz gospodarske zbornice.

Tudi Čerinova je, tako kot Böhmova, opozorila na to, da so danes različne skupine ljudi zelo različno obremenjene z zdravstvenim prispevkom. Samozaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci prispevka delodajalca sploh ne plačujejo, zdravstvene pravice pa imajo v velikem delu enake kot zaposleni, ki plačujejo največ, je dejala.

Delodajalci nasprotujejo izločitvi zdravstva iz sistema javnih uslužbencev, s čimer bi omogočili možnost variabilnega dela plače glede na opravljeno delo. »S tem bi se plače sprostile, kar bo takoj prineslo višji strošek dela. Zdravstvena blagajna utegne imeti takoj za deset odstotkov več stroškov,« je poudarila Čerinova. Meni, da je mogoče zvišati produktivnost v zdravstvu z boljšim menedžmentom in normativi, ki jih v zdravstvu ni. »To, da nekomu zagotoviš višjo plačo, ne zagotavlja, da bo več delal.«

Delodajalci menijo, da je treba znižati bolniška nadomestila, uvesti participacijo za prvi obisk zdravnika in za zdravila, a vedo, da bo to največji zalogaj. »Ko bomo odprli košarico pravic, bo to živa groza. Tako se bomo skregali med seboj, da ne bomo nikamor prišli,« je bila Čerinova skeptična do nadgradnje. O uresničitvi nadgradnje pa dvomi tudi zaradi pomanjkanja časa. Do izteka mandata te vlade je še samo dobro leto. »Kaj bo lahko minister naredil v enem letu?« se sprašuje.