Sindikati za, delodajalci proti

Ljubljana - In kaj ugotavlja minister Dorjan Marušič po treh tednih javne razprave in številnih pogovorih? »Deklarativno smo vsi za spremembe, dokler se dogajajo pri sosedih, pri sebi doma pa ne bi nič spremenili.« Čeprav je nadgradnja zdravstva, ki jo predlaga minister Dorjan Marušič, sestavljena iz dveh poglavitnih delov - reforme denarnih virov in reorganizacije izvajalcev -, se poglavitna bitka v vseh razpravah bije okoli prvega, to je predlagane ukinitve doplačil (in s tem dopolnilnega zavarovanja) in povišanja prispevne stopnje za delojemalce.

Sindikati: Reforma pisana za ljudi

»Soglasno smo podprli ukinitev dopolnilnega zavarovanja in dvig prispevne stopnje. Nič nimamo proti temu, da se iz košarice pravic črtajo luksuzne in nepotrebne storitve, kot je predstavil minister. Ta se zelo trudi, da bi bila reforma sprejemljiva za ljudi in pripravljeni smo mu do določene mere slediti. To je prvi minister, ki ni začel reforme z znižanjem bolniških nadomestil,« je povedala po seji predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm. V sindikatih menijo, da mora obvezno zavarovanje ponujati ljudem vse tiste storitve, ki jih potrebujejo, in skrajšati čakalne dobe nanje, da ne bo treba plačevati iz žepa. In to po njihovi presoji napoveduje minister.

Ministra so opozorili na neenakomerno finančno obremenjenost zaposlenih v primerjavi s samozaposlenimi, ki plačujejo prispevek od najnižje osnove. Sindikati podpirajo ministrov predlog podeljevanja koncesij na obrobnih območjih, nasprotujejo pa prehodu zdravnikov v samostojne podjetnike in preoblikovanju zavodov v gospodarske družbe.

Drago Ščernjavič, ki vodi sindikat javne uprave, je povedal, da ima drugačno mnenje; po njegovem bi moralo dopolnilno zavarovanje ostati predvsem zaradi 600 zaposlenih v zavarovalnicah.

Delodajalci: Strošek dela bo višji

»Ne podpiramo ukinitve dopolnilnega zavarovanja in smo proti povišanju prispevne stopnje, ker bi to pomenilo pritisk na povišanje plač, torej večji strošek dela. Če ukinejo dopolnilno zavarovanje in pred tem ne zagotovijo možnosti za druga, bodo 'zbombardirali' Vzajemno, Adriatica Slovenico in Triglav, zdravstveno zavarovalnico. Najprej je treba to košarico izprazniti, nato pa postopoma spremeniti zavarovanje,« je v imenu delodajalcev povedala Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice. Predlaga znižanje bolniških nadomestil, participacijo za prvi obisk zdravnika in za zdravila. Delodajalci predlagajo tudi tako imenovano socialno kapico, kar pomeni, da se od visokih prihodkov ne bi plačevali njim sorazmerni visoki prispevki, enako kot sindikati pa so opozorili, da samozaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci prispevka delodajalca ne plačujejo, pravice pa imajo skoraj enake kot zaposleni.

Delodajalci nasprotujejo izstopu zdravstva iz sistema javnih uslužbencev, saj bi mu s takšnim korakom omogočili možnost variabilnega dela plače glede na opravljeno delo. To bi po besedah Čerinove nemudoma povečalo strošek dela v zdravstvu, a »to ni prava pot za povišanje produktivnosti«. Meni, da zdravstvene »pomaranče še sploh nismo začeli stiskati«.

Zavarovalnice: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je nesmisel

»Reformo popolnoma podpiramo, a se ne strinjamo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja,« je dejal predsednik Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža na včerajšnji okrogli mizi o zdravstveni nadgradnji. Slovenske zavarovalnice dosegajo »lepe dosežke, saj plačuje vsak Slovenec povprečno 1000 evrov raznih zavarovalnin in se s tem uvrščamo med srednje velike zavarovalne države. Kar petina zavarovalnih premij je zbranih v zdravstvu.« Zavarovalničarji so označili ukinitev dopolnilnega zavarovanja kot nesmisel, ki bo po njihovih besedah zmanjšal solidarnost in povečal neposredna plačila iz žepa.

»Zakaj bi ukinjali nekaj, po čemer smo prvi v Evropi?« je vprašal Robert Sraka iz Vzajemne. Obratovalni stroški zavarovalnic niso visoki, saj so bili po besedah Alenke Šik iz Adratica Slovenice le 63 (leta 2009) oziroma 30 milijonov evrov (lani), zadnjih pet let so imeli samo 22 milijonov evrov čistega dobička. Ima pa prenizke stroške javna zdravstvena blagajna; morala bi porabiti najmanj 50 milijonov evrov več, so menili.