Sindikati zavračajo vladni predlog

Branimir Štrukelj je že pred pogajanji povedal, da je vladni predlog nesprejemljiv. Janez Posedi mu prikimava in pravi, da predlog spominja na resničnostni šov. Ministrica želi nadaljevati s socialnim dialogom.

Objavljeno
28. september 2009 18.33
Ka.K./Ba.P./STA
Ka.K./Ba.P./STA
Ljubljana - Vladni predlog je nesprejemljiv in ne more biti podlaga za pogovore, je pred začetkom pogajanj z vlado glede plač v javnem sektorju v izjavi za medije dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Dodal je, da so se z vlado pripravljeni pogajati, če je ta pripravljena iskati kompromisne rešitve. Kot je pojasnil, jim je vlada poslala samo en predlog, ki ima veliko postavk. Po njegovih besedah so nekatere postavke zelo nenavadne. "Recimo, da bi en dan na mesec delali brezplačno, znižanje nekaterih pomembnih dodatkov za nočno delo, povečanje napredovalnega obdobja na štiri leta in še nekaj takih, ki ne morejo biti podlaga za resne pogovore," je pojasnil.

"Prišli smo daleč, da so plače javnih uslužbencev neka čisto poljubna kategorija, kjer dobimo tisto, kar ostane v proračunu," je opozoril in dodal, da bo treba to "v tej zelo hudi situaciji postaviti na bolj argumentiran temelj".

Na vprašanje, kako komentira morebitni interventni zakon, je Štrukelj odgovoril, da je sedanja vlada kot enega od ključnih načel postavila načelo socialnega partnerstva, kar pomeni strpen dialog s sindikati in predstavniki zaposlenih.

"Če se bo vlada odločila za interventni zakon in umik iz kolektivne pogodbe, je to konec socialnega dialoga,"
je pojasnil in opozoril, da lahko socialni dialog potem nadomesti le konflikt. O tem, kakšen konflikt, pa je po njegovi oceni še prezgodaj govoriti.


Pavlinič Krebsova za ohranitev socialnega dialoga


Kot je dodala, razmere v gospodarstvu niso rožnate in iz tega razloga se zdi izvršitev plačne reforme iz leta 2008 popolnoma nemogoča. "Odgovorna vlada bo ne glede na uspešen ali manj uspešen socialni dialog danes oz. tudi v prihodnjih dneh morala na tem področju nekaj storiti," je dodala Irma Pavlinič Krebs.

 

Dejala je, da danes od sindikatov pričakujejo resen odgovor vsaj glede vladnih izhodišč. "Ne glede na čas, ki ga bomo danes porabili za pogovore, se mi zdi pomembno pred torkovo sejo vlade o proračunu, da poznamo vsaj izhodišča sindikatov in možnosti nadaljnjih dogovarjanj o posameznih ukrepih," je dejala.

 

Na vprašanje, ali bo v primeru, da danes "zelene luči ne bo", sledil interventni zakon, pa je odgovorila, da je odprava plačnih nesorazmerij s takšno dinamiko in v celoti z začetkom leta 2010 javno-finančno nevzdržna in "tu bomo prisiljeni v tem delu z zakonom enostavno prestaviti dinamiko teh nesorazmerij".

 

Sicer pa je še povedala, da na pogajanja prihaja ravno s tako mešanimi občutki, kot verjetno prihajajo sindikati javnega sektorja. "Zelo težko je v času svojega mandata početi nič drugega, kot nagovarjati svoje kolege, kar javni uslužbenci so, k varčevanju vsako leto znova in znova," je poudarila.

 

Na današnjem sestanku s sindikati je tudi finančni minister Franc Križanič, predvidoma pa naj bi se jih udeležili tudi predsednik vlade Borut Pahor.

 

Posedi: Vladni predlog kot tak ne more biti sprejemljiv

 

Vladni predlog kot tak ne more biti sprejemljiv, je pred današnjim sestankom z vladno stranjo dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi. Predlog "mestoma spominja na resničnostni šov, a ko ga detajlno prebereš, vidiš, da si v virtualni resničnosti", je ocenil Posedi. Zato je po njegovih besedah vprašanje, če bo mogoče najti neko rešitev, ki bo dobra za javne uslužbence, državo in vse ostale.

 

O interventnem zakonu Posedi pravi, da se mu zdi malo verjeten, ker bi pomenil odpoved socialnemu dialogu. Po njegovem mnenju bi se v tem primeru "vsak minister pogajal z dvema do tremi reprezentativnimi sindikati, državni sekretarji pa bi se ukvarjali z neformalnimi skupinami, ki bi nastale. O možnostih, kako bi interventnemu zakonu nasprotovali, bodo še razpravljali, vsekakor pa "bo odgovor sorazmeren temu, kar bo v zakonu pisalo".

 

Posedi sicer pravi, da morajo funkcionarji deliti usodo ostalih oziroma nositi še večje breme, saj nihče ni bolj odgovoren v tej državi za sistemske zadeve kot funkcionarji, pa naj bo to pravosodna, izvršilna ali zakonodajno veja oblasti, vključno z lokalno skupnostjo.