Širca: Regulacija dostopa do arhiva, Zorn: Sova je dedič Udbe

Novela zakona o varstvu arhivskega gradiva ne pomeni zapiranje arhivskega gradiva, pač pa reguliranje dostopnosti tega gradiva, je na današnji seji DZ poudarila ministrica za kulturo Majda Širca. Na drugi strani je Aleksander Zorn (SDS) prepričan, da Sova z omejevanjem arhivov ostaja dedič Udbe kot anomalije nekdanje Jugoslavije.

Objavljeno
04. februar 2011 09.18
Ti. Kr., delo.si
Ti. Kr., delo.si
Ljubljana - Večina poslank in poslancev DZ je potrdila novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Kot v preteklih dneh se je tudi obravnava novele v DZ usmerila v razpravo o motivih omejevanja dostopa do gradiv nekdanje Službe državne varnosti, pri čemer je koalicija novelo zagovarjala, opozicija pa ji je nasprotovala.

Še pred obravnavo po nujnem postopku na plenarni seji DZ so se do novele opredelili člani parlamentarne komisije za peticije. Že na tej seji so opozicijski poslanci izrazili prepričanje, da se hoče z omejevanjem dostopa do arhiva preprečiti, da bi v javnost prišli podatki o bombnem napadu leta 1979 v Velikovcu. Po njihovem mnenju se predlog novele zakona sprejema zgolj zato, da bi se zaščitilo naročnika tega napada.

Direktor Arhiva RS Dragan Matić pa je danes med drugim opozoril, da se je ustvaril "velik halo, da je vlada kršila zakon s prekinitvijo upravnega postopka", govora o tem, da je prejšnja vlada zaprla nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti (SDV), pa ni.

Seja komisije za peticije je bila po dveh urah razprave prekinjena, saj se je začela plenarna seja DZ na isto temo. Uvodoma je v imenu predlagatelja nastopila ministrica za kulturo Širca. Poudarila je, da pri noveli zakona "ne gre za zapiranje arhivskega gradiva, temveč za reguliranje dostopnosti tega gradiva".

Kot je zatrdila, gre pri noveli za "ščitenje nacionalne varnosti in integritete ljudi, ki so delovali v korist Slovenije". Zakon poleg tega vpeljuje komisijo, ki jo sestavlja predstavnik Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), predstavnik državnega arhiva, predstavnik pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in dva strokovnjaka arhivske, zgodovinske, pravne ali druge družboslovne stroke.

Podporo noveli zakona so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah SD, Zares, LDS in DeSUS, medtem ko so ji opozicijski in nepovezani poslanci nasprotovali. Koalicijski poslanci so poudarjali, da se z novelo samo uzakonja to, kar je prejšnja vlada uredila z uredbo. Opozicija pa je ocenjevala, da gre pri omejevanju dostopa do arhivskega gradiva za rehabilitacijo ravnanja posameznikov v času nekdanjega režima.

Poslanec SD Samo Bevk je v predstavitvi stališč poslanskih skupin med drugim opozoril, da so nekateri "pripravljeni na lustracijskem lovu na čarovnice spodkopati temelje slovenske državnosti".

Na drugi strani je poslanec SDS Aleksander Zorn pojasnil je, da so agenti SDV na tujem kontrolirali predvsem "svojo emigracijo, politično emigracijo". "In to je bil terorizem in to bomo danes prikrivali, kajti prikrivati moramo rablje in ne žrtve," je dejal.

Franco Juri iz Zares pa je dejal, da gre pri omejevanju dostopa do arhivskih gradiv le za podatke, ki so občutljivi z vidika ogrožanja pomembnih interesov države. Že vlada Janeza Janše je po njegovih besedah ugotovila, da zakon potrebuje določene filtre, zato je leta 2007 sprejela uredbo o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje SDV.

Vasja Klavora (DeSUS) pa je dejal, da se v DeSUS ne želijo spuščati "v ideološke in politične spopade", pač pa so njihove prioritete usmerjene v aktualne razmere. Sicer je napovedal podporo noveli.

V SLS ne vidijo potrebe po spremembi zakona. Kot je dejal poslanec Gvido Kres, se je treba soočiti s preteklostjo, ne glede na to, kakšna je bila, in "priznati vsa sporna dejanja", ki jih je zagrešila Služba državne varnosti tudi v tujini.

Silven Majhenič (SNS) pa je poudaril, da je imela tajna policija močan vpliv na številnih področjih, tudi na gospodarskem. Majhenič verjame, da je "interes nekaterih, da se določeni dokumenti ne razkrijejo".

Poslanec LDS Ljubo Germič pa je izpostavil, da bi bili morebitni razkriti dokumenti lahko uporabljeni za različne oblike pritiskov: za pridobivanje podatkov o sedanjem delu Sove, za razkrivanje njene obveščevalne mreže ali "za diskreditacijo Slovenije in njenih dosežkov na mednarodnem področju".

Nepovezanega poslanca Andreja Magajno pa je med drugim zmotilo sprejemanje zakona po nujnem postopku. Bistvo je po njegovem v tem, da niti po 30 letih "ne smemo izvedeti resnice o Velikovcu".

Na izjavo predsednika SDS Janeza Janše, ki je dejal, da je predsednik republike Danilo Türk lagal, ko je dejal, da ni vedel za bombni napad v Velikovcu leta 1979, so se odzvali koalicijski poslanci Tadej Slapnik (Zares), Dušan Kumer (SD) in Anton Urh (DeSUS), ki so vložili zahtevo za nujno sejo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Trije poslanci so se za sklic nujne seje komisije med drugim odločili tudi zaradi Janševih navedb, da gre v primeru novele zakona o arhivskih gradivih nekdanje SDV za konec pravne države, za začetek državnega udara in za zaščito sedanjih funkcionarjev, ki so bili seznanjeni z dejanji takratne SDV.

Do zakonske novele so se danes opredelili tudi v Mladi Sloveniji, podmladku NSi. Pred poslopjem parlamenta se je namreč pred začetkom seje DZ zbrala skupina protestnikov iz njihovih vrst. V MSi menijo, da, da "vladna koalicija s protizakonitim zapiranjem arhivov zavestno krši veljavno zakonodajo in s tem spodkopava pravno državo".

Tudi v Inštitutu Jožeta Pučnika so izrazili nasprotovanje zapiranju arhivov. "Ko se represivni organi postavijo nad zakon in nad parlament, se lahko govori ne samo o koncu pravne države, ampak tudi o koncu demokracije," poudarjajo.