Tiskane izdaje
Tolmin - Država namreč predvideva širitev na precej obljudeno gorsko območje med vzletiščem Kobala in bližnjimi mlečnimi planinami zaradi beloglavega jastreba, čeprav ga domačini tam še niso videli.
»Menimo, da se Natura ne bi smela širiti na območja, ki so po našem prostorskem načrtu definirana drugače,« je povedal Miran Drole iz občinskega oddelka za okolje in prostor. Vse, kar je še ostalo nezaraščenih travnikov in pašnikov na območju Kobale, Kobilje glave, Jalovnika ter planin Stador, Podkuk in Lom, bi po novem spadalo v varovano območje Nature 2000 zaradi evropske ptičje direktive. Občina je najprej nasprotovala širitvi zaradi možnosti turističnega razvoja samo na območju Kobale in Stadorja, nato je na pobudo Krajevne skupnosti Poljubinj zavzela negativno mnenje za celotno območje načrtovane širitve. Mnenja tamkajšnjih zavoda za gozdove, lovske družine in agrarne skupnosti so namreč enotna, da na tem območju ne opažajo beloglavega jastreba.
Lovci jastreba še niso opazili
»Te ptice tam ni. Mogoče je kdaj preletela ta prostor, toda jaz je v svoji 32-letni lovski karieri še nisem videl,« pravi Marko Leban iz Lovske družine Ljubinj, ki ga skrbi, da bi širitev nature prinesla neželene omejitve kmetom. V Agrarni skupnosti - Mlekarski zadrugi Ljubinj mu pritrjujejo. »Vse je vedno lepo prikazano, toda na koncu imamo samo ovire, čeprav bi hoteli postaviti samo ptičjo krmilnico,« ni bil zadovoljen predsednik agrarne skupnosti Anton Kenda. »Že s Triglavskim narodnim parkom smo se komaj dogovorili, ne vem zakaj bi bile nove omejitve.« Na območju se pase približno sto ovac in prav toliko krav na treh mlečnih planinah, kjer stoji več kot 30 objektov. Za lažje delo skupnost načrtuje gradnjo vodnega zajetja in rezervoarjev ter nekaj dostopnih poti. »Govorimo o projektih, ki bi samo lajšali delo kmetom pri delu,« pravi Kenda.
Dopps se zavzema za širitev
Območje planine Stador in Kobilje glave je priljubljena izletniška točka za planince, medtem ko je Kobala med najbolj obleganimi vzletišči jadralnih padalcev v državi. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) vseeno menijo, da bi širitev nature, ki zahteva obvezne presoje sprejemljivosti posegov v prostor, služila svojemu namenu, čeprav nam niso povedali, koliko - če sploh - beloglavih jastrebov so v preteklosti opazili na omenjenem območju. Mrhovinar je sicer stalno prisoten v poletnih mesecih na območju kobariškega Stola, opažajo jih tudi v krnskem pogorju in Kolovratu, medtem ko gnezdi v Dalmaciji, pozimi pa se seli v afriške kraje. »Z našega vidika je širitev zaradi jastreba smiselna, ker gre za njegov domač okoliš, ki ga dnevno pokriva iz Furlanije, in potrebuje odprte površine zaradi prehranjevanja,« je povedala Katarina Denac iz Doppsa.
Mnenje občine ni zavezujoče
Mnenje občine za državo ni zavezujoče, upošteva pa samo naravovarstveno podkrepljena mnenja, poudarja Drole. Občina je sicer zavrnila še del širitve nature na Grahovem ob Bači zaradi netopirjev in pozvala, da naj se izvzame tudi širitev na območju Slatnika nad Podbrdom.
