Široka pooblastila Kasa so vznemirila nekatere ministre

Na svoji prvi seji se bo sestal Kadrovsko-akreditacijski svet, ki bo pod drobnogled med drugim vzel kandidate za člane nadzornega sveta Slovenskih železnic, Pošte Slovenija in RTH.

Objavljeno
28. januar 2009 22.06
Klara Škrinjar/Meta Roglič
Klara Škrinjar/Meta Roglič
Ljubljana - Kadrovsko-akreditacijski svet (Kas) se bo danes ali jutri sestal na svoji prvi seji, kjer bo pod drobnogled med drugim vzel kandidate za člane nadzornega sveta Slovenskih železnic, Pošte Slovenija in RTH, katerih imena naj bi pristojni ministri sporočili do začetka seje. So pa dokumenti, ki jih je o svojem delovanju pripravil Kas, pri nekaterih članih vlade že povzročili precej nezadovoljstva, saj so prepričani, da si omenjeno posvetovalno telo vlade svoje pristojnosti preveč široko predstavlja. Zato je vlada na seji prejšnji teden sicer dopolnila sklep o ustanovitvi Kasa in se seznanila z merili, ki jih je ta postavil kot pogoj za zasedbo mest v nadzornih svetih podjetij, v katerih ima država (so)lastniški delež. Del dokumentov, ki jih je Kas predložil kot smernice svojega dela, pa je vlada umaknila iz obravnave.

Pristojnosti Kasa so glede na sklepe vlade jasne: nanašajo se na presojo primernosti kandidatov za imenovanje v organe upravljanja podjetij, v katerih ima država (so)lastniški delež, ter javnih gospodarskih zavodov v lasti države. Je pa Kas v smernice svojega dela, ki jih je naslovil kot »sistem spremljanja, nadzorovanja in razvijanja kakovosti korporativnega upravljanja«, med drugim vključil sodelovanje z drugimi vladnimi službami pri pripravi splošne ocene o učinkovitosti lastninske politike države, kar po mnenju koalicijskih strank sploh ne sodi med pristojnosti Kasa. Prav tako je člane vlade vznemirila točka, po kateri bi Kas pripravil kontinuiran proces izobraževanja o korporativnem upravljanju in razumevanju strateških usmeritev in letnih ciljev države. Pri takšnem izobraževanju bi, kot predvideva dokument Kasa, morali vsako leto sodelovati vsi člani organov upravljanja, kar bi nato upoštevali pri vrednotenju njihovega dela. V koalicijskih strankah so sicer prepričani, da je izobraževanje članov organov upravljanja vsekakor potrebno, a dodajajo, da tudi to načrtovanje ni v pristojnosti Kasa. Pri čemer je slišati tudi dvome, ali niso njegovi člani besedilo o sodelovanju pri izobraževanju napisali zaradi zagotavljanja posla in zaslužka fakultetam oziroma šolam, kjer so sami zaposleni.

Vlada ni vedela, kaj hoče

Predsednik Kasa Bogomir Kovač vzgibe za snovanje omenjenega dokumenta komentira z besedami, da ne gre za dokument, o katerem bi sklepala vlada, temveč naj bi se vlada z njim zgolj seznanila. »Če vlada misli resno s smernicami OECD, da je treba z vidika povečanja kakovosti upravljanja tudi ocenjevati in vrednotiti to, kar se dogaja v nadzornih svetih, je zdaj za to sijajna priložnost. Namesto da ministri govorijo po televiziji, kaj naj delajo nadzorni sveti, bi bilo bolj smiselno sklicati, recimo, strateško konferenco - tudi to predvidevamo v naših načrtih - in z izobraževalnim procesom dejansko pojasniti, kaj pravzaprav želimo. Ti ljudje še nikoli niso sedeli v nadzornih svetih in nimajo nikakršnih izkušenj,« je Kovač odgovoril na očitke politikov.

Kovač pa dopušča, da kateri od njihovih predlogov ne sodi v pristojnost Kasa in da jih je mogoče razumeti zgolj kot njihovo iniciativo. »Vlada je konec decembra sprejela sklep, s katerim je ustanovila Kas, ne da bi vedela, kaj ustanavlja. Potem je čez mesec dni ta sklep dopolnila in zdaj že malce več ve o tem. Čez mesec, dva ali tri pa bo vedela še več in bo ta sklep lahko še dopolnila,« je Kovač kritičen do vlade in dodaja: »Mi smo v 12 dneh naredili to, česar slovenske vlade niso v 12 letih


Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela!