Tiskane izdaje
Ljubljana - Računsko sodišče v reviziji financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 ugotavlja vrsto nejasnosti, ki kažejo, da je pošteno višino sredstev, ki jo dobijo občine, nemogoče izračunati. Naloge občin niso jasno opredeljene, analiz ni, še postopek določanja povprečnine ni jasno določen. Spremembe zakonodaje so že pripravljene.
Občine zadnjih nekaj let glasno opozarjajo, da sredstva, ki jih dobijo, že dolgo ne zadoščajo za naloge, ki jim jih nalaga država. Kot je lani za Delo dejal strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Boštjan Brezovnik, imajo občine naloge po skoraj 170 zakonih in po več kot 500 podzakonskih aktih. Na leto jim pripada dobra milijarda evrov na podlagi sistema primerne porabe, ki ga sestavljajo tri faze. Najprej na podlagi podatkov o stroških z zakonom določenih nalog in na podlagi dogovora med vlado in reprezentativnimi združenji občin določijo povprečnino, to je primeren obseg sredstev na prebivalca. Na podlagi povprečnine ob upoštevanju razlik med občinami določijo primerno porabo, to je višina sredstev, ki pripada posamezni občini. Na koncu izračunajo še finančne vire občin, torej, koliko je dejanski znesek dohodnine, ki pripada posamezni občini, in morebitno finančno izravnavo, če dohodnina ne dosega višine primerne porabe.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je pri določanju povprečnine, ki je za izračun financiranja primerne porabe ključna, več nejasnosti. Če jo določijo na podlagi nalog, ki jih imajo občine, bi morala država naloge lokalnih skupnosti poznati: »Niti ministrstvo za finance niti ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, ni razpolagalo s seznamom nalog, s katerega bi bili razvidni naloge, ki jih občine morajo opravljati na podlagi zakonov, in obseg, v katerem morajo biti izvedene.« Računsko sodišče opozarja še, da bi bilo smiselno spremljati še kakovost in učinkovitost izvajanja nalog.
Na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za finance (odgovore so pripravili skupaj) priznavajo pomanjkanje prakse: »Ugotovitev računskega sodišča glede večje odgovornosti resornih ministrstev za spremljanje izvajanja nalog občin je dobrodošla, saj ministrstva pogosto premalo poznajo izvajanje določil zakonodaje v praksi.« Računsko sodišče je še dodalo, da bi morali ministrstvi med sabo tudi bolj sodelovati, saj so se posamezne naloge s področja primerne porabe na obeh ministrstvih celo podvajale. Po drugi strani pa analize stanja ni pripravil nihče. Če bi jo, bi ugotovili vsaj to, da imajo najmanjše stroške za izvajanje nalog občine, ki imajo od 2000 do 20.000 prebivalcev, največje stroške pa občine z manj kot 2000 prebivalci, za naloge s področja kulture in športa pa imajo največ stroškov na prebivalca mestne občine in občine z več kot 20.000 prebivalci.
Spremembe na vidiku
Ministrstvi sta že pripravili nekatere spremembe, ki naj bi odgovorile prav na očitke revizije. V spremenjenem pravilniku bodo podrobneje določene obvezne občinske naloge. Postopke določanja povprečnine pa bo jasno določil spremenjeni zakon o financiranju občin. Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar pri tem opozarja, da se sprememb ministrstva spet lotevajo brez premisleka: »Ponovno smo priča poskusu spreminjanja sistema financiranja občin, in to ponovno brez nujnih analiz delovanja sistema, nalog, ki jih občine morajo opravljati, novih razmerij in potreb v različnih okoljih, brez upoštevanja potreb za prilagajanje tehnološkemu digitalnemu napredku, brez podatkov o kakovosti in učinkovitosti izvajanja teh nalog ... Opravljena revizija je zato še pomembnejša, saj opozarja in kliče k drugačnemu ravnanju.«
