Sistem še ni zaznal voznika, ki bi zavil v napačno smer

Po novem zakonu bodo morali odslej tisti, ki vozijo po nasprotnem pasu, plačati 900 evrov več. Družba za avtoceste Dars je na Vranskem že v novembru uvedla sistem, ki zazna voznika, ki zavije v napačno smer. Pričakujejo, da bodo s tem in z dodatno signalizacijo zagotovili, da se bo uporabnik avtoceste v takem primeru pravočasno ustavil.

Objavljeno
05. februar 2011 20.21
Mitja Felc, Nedelo
Mitja Felc, Nedelo
Ljubljana - Policija vsako leto ujame okrog sto voznikov (lani 107, predlani 96), ki zapeljejo v napačno smer po cestah, ki imajo v enem smernem vozišču dva prometna pasova. Nekaj jih takšen prekršek naredi na avtocesti, nekaj pa na večjih mestnih ulicah oziroma cestah. A je prekrškarjev, ki vozijo po napačnem pasu avtoceste, še več, policisti vseh namreč ne izsledijo. Medtem ko je do takšnih kršiteljev zakonodaja zdaj precej milostna (300 evrov globe), bo od sredine leta, ko bodo začeli uporabljati nov zakon, takšnega nespametnega voznika doletelo 1200 evrov globe in izguba vozniškega dovoljenja. Ker varnosti ne bomo dosegli le s kaznovanjem, je Dars na Vranskem že uvedel sistem, ki zazna vozilo, ki zavije v napačno smer.

Marjan Koler
z Darsa je pojasnil, da so pilotni projekt izvajali dva meseca, od novembra pa je sistem že v uporabi (na Darsovi spletni strani lahko ogledate simulacijo delovanja). Dobra novica je, da doslej ni zaznal še nobenega voznika, ki je zamenjal avtocestne pasove. Za sistem zaznave vožnje v napačni smeri na avtocestnem priključku Vransko je Dars odštel slabih 35.000 evrov.

Pričakujejo, da bodo tako zagotovili, da se bo uporabnik avtoceste ob morebitni vožnji v napačni smeri pravočasno ustavil (s pomočjo dodatne svetlobne opozorilne signalizacije), da bo operater v nadzornem centru takoj dobil informacijo o dogodku ter da se bodo čim bolj preprečile morebitne nesreče pravilno vozečih vozil.

Težko izberejo 
kritične točke


»Dejstvo je, da je vožnja v napačno smer posledica napačnega uvoza na avtocesto, obračanja na avtocesti, napačnega izvoza z avtocestnega počivališča oziroma bencinskega servisa, psihofizičnega stanja ali starosti voznika in podobno. Zato je nemogoče preprečiti vse takšne vožnje. In zato je tudi nemogoče oceniti kritične točke, kjer bi bila možna napačna vožnja zaradi prej naštetih dejavnikov,« pojasnjuje Koler.

Na Darsu menijo, da so glavno merilo za ugotavljanje kritičnih točk voženj v nasprotno smer nesreče, ki so se zgodile zaradi tega, in obvestila drugih uporabnikov cest. Infrastruktura lahko vožnjo v napačno smer oziroma s tem povezane nesreče le delno prepreči. Se pa takšne prekrške lahko precej zmanjša s primernim oblikovanjem oziroma gradnjo priključkov. Denimo krožno križišče, ki s fizičnim kanaliziranjem prometa skoraj preprečuje nepravilen uvoz na avtocesto ali hitro cesto, je eden od takšnih prijemov.

Vsako leto 
okrog deset nesreč

Koler še dodaja, da Dars na teh odsekih namenja razmeroma veliko sredstev za preprečevanje voženj v napačno smer (prometna signalizacija – znak »roka«, puščice na vozišču, plastični robniki), za zaznavanje takšnih voženj (sistem za nadzor in vodenje prometa: mikrovalovna detekcija na portalih, videodetekcija na trasi in v predorih) in za opozarjanje pravilno vozečih na elektronskih portalih in po radiu. Na Darsu so se za omenjene oznake za preprečitev vožnje v napačno smer na pravzaprav vseh avtocestnih priključkih odločili na lastno pobudo, saj jim veljavni področni pravilniki tega ne nalagajo.

Na policiji podrobnejše analize o tem, kdo (starejši, pod vplivom alkohola ...) najpogosteje zavije v napačno smer, nimajo. Tudi natančno število nesreč na avtocestah in hitrih cestah, ki so posledice tovrstnega prekrška, ni znano, saj vse takšne nesreče zavedejo kot napačna stran in smer vožnje. Nuška Tavčar, predstavnica policije, pravi, da so takšne prometne nesreče ponavadi zelo hude in medijsko zelo izpostavljene, na leto pa se jih po njihovi oceni ne zgodi več kot deset.