Sklad kmetijskih zemljišč bi objekte odstranil tudi kmetom

Po razlagah sklada bodo morali na izolskem odstraniti vse – celo ograjo, s katero varujejo kmetijsko mehanizacijo.

Objavljeno
09. avgust 2013 17.13
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Izola – »Kako naj obdelujem štiri hektare oljčnika, če v njem ne smem imeti prav nobenega objekta. Če bodo uresničili napovedi, bodo uničili večino izolskih kmetov.« Tako je obupan eden naših najboljših oljkarjev, ki mu je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naložil, naj v treh mesecih od poziva odstrani vse objekte.

Oljkar, na katerega se je spravil sklad, se preživlja samo z oljkami. Ima jih 1100. Na izolskem podeželju je pred 30 leti začel urejati zaraščeno pokrajino in danes je njegov pridelek v ponos slovenskemu kmetijstvu.

Toda po razlagah Sklada kmetijskih zemljišč bodo morali vsi najemniki zemljišč v izolski občini v treh mesecih od poziva odstraniti vse – celo ograjo, s katero varujejo kmetijsko mehanizacijo.

»Po uradniških razlagah nam ne pripada prostor za spravilo škropiv, gnojil, orodja, strojev, za zbiranje kapnice, za umivanje, niti stranišče. Kako naj se umijem po škropljenju? Kako naj skrbim za higienske zahteve, ki jih zahteva HCCP, sistem pridelave zdrave hrane?«

Pridelovalci hrane jezni in ogorčeni

Oljkar ni sam. V izolski občini je več sto zaskrbljenih, ogorčenih in jeznih pridelovalcev hrane. Vse se je začelo spomladi s preganjanjem špekulantov, ki iz drugih slovenskih krajev na Obali najemajo kmetijske površine (statusa kmeta ni težko dobiti), na katerih poceni in brez dovoljenj zgradijo pomožne objekte, ki jih nato uporabljajo kot vikende.

Špekulantom je hotel stopiti na prste izolski župan Igor Kolenc, ki je prepričan, da istrske zemlje ne more resno obdelovati nekdo, ki ne živi stalno v tem prostoru. V občini so tudi ocenili, da se je položaj zelo poslabšal v zadnjih dveh desetletjih, ko je gospodarjenje prevzel Sklad kmetijskih zemljišč.

Zato je župan zahteval poseben pregled vseh zemljišč. Lokalna skupnost vse bolj odločno zahteva vrnitev kmetijskih. Državni sklad ima v občini 869 hektarov površin, kar je več kot polovica vseh občinskih površin.

To je predvsem posledica posebnih razmer v slovenski Istri, kjer je država nacionalizirala veliko zemljišč po odhodu Istranov po drugi svetovni vojni. Da se ne bi zapletalo, so bila vsa do ureditve lastniških vprašanj dodeljena Skladu kmetijskih zemljišč.

Zakon o skladu pa v svojem 22. členu določa, da bi morali po izvršitvi denacionalizacijskih odločb določiti zemljišča, ki bi prešla nazaj v last lokalnih skupnosti.

Tretjina zakupnikov z objekti, zgrajenimi na črno

Inšpektorji in uslužbenci sklada so v prvi polovici junija pregledali zemljišča 1354 zakupnikov in ugotovili, da jih ima 394 vsaj po en objekt, ki bi ga morali prijaviti gradbeni inšpekciji.

Vsem so napovedali, da jih bodo v kratkem pozvali, naj v 90 dneh odstranijo objekte. Če tega ne bodo storili, jim bodo odpovedali pogodbe. Poleg tega so pozvali občino Izola, naj z odlokom določi, kakšni objekti so dovoljeni izključno za kmetijsko rabo, za odgovor pa so ji dali 90 dni časa.

»Če občina s prostorskim aktom določi, da dovoljujejo gradnjo določenih objektov za kmetijsko rabo, sklad temu ne more nasprotovati,« so vrnili žogico občini s sklada, kjer pravijo, da to velja za vse zakupnike v državi, vendar drugje očitno nimajo takih problemov kot v Istri.

Izolski župan Igor Kolenc je včeraj za Delo povedal, da je skladu napisal pismo, v katerem izraža pričakovanje, da ne bo ukrepal proti tistim zakupnikom, ki objekte uporabljajo za kmetijske namene.

V treh istrskih občinah so namreč ustanovili delovno skupino, ki ima nalogo določiti tip manjšega kmetijskega in vrtičkarskega objekta, ki bi ustrezal istrskemu prostoru in bi ga nato predpisali v tem okolju. Ko bo skupina določila tip objektov, bodo v občini (predvidoma jeseni) sprejeli prostorski odlok, ki bo določal, kaj je dovoljeno.

Vendar bodo hkrati morali določiti rok, v katerem bodo morali vrtičkarji in kmetje uredili svoje pomožne objekte. »Če bi šli z nepremišljeno akcijo odstranjevanja vseh, bi dosegli nasproten učinek od željenega: še več ljudi bi prenehalo obdelovati zemljo in še več bi bilo špekulantov,« je dejal Kolenc.

Urejanje ne bo preprosto

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so potrdili, da je gradnja pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih dopustna le in tako, kot dopušča prostorski akt lokalne skupnosti.

Tudi s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo na novo urejala načrtovanje kmetijskih objektov, bo odločanje o takih objektih v pristojnosti lokalnih skupnosti.

Zapleta se le pri nekaterih »podrobnostih«: Ali bo treba določati stavbna zemljišča na kmetijskih površinah? Pravico gradnje bo moral lastnik dovoliti zakupnikom in s tem tudi možnost vpisa objekta v zemljiško knjigo.

Urejanje tega področja zato ne bo tako enostavno.