Sklad za odškodnine ali več denarja iz ZZZS

Zdravstvo že več kot desetletje išče rešitev, da bi se izognilo dolgotrajnim sodnim postopkom.

Objavljeno
30. maj 2017 23.17
Bolnišnica Postojna
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Odškodnina 853.438 evrov, ki je bila prejšnji teden z izvršbo prenakazana z računa postojnske porodnišnice družini z invalidnim otrokom v Novi Gorici, je spet postavila vprašanje, kako naprej v zdravstvenem sistemu. Tožb je vse več, postopki pred sodišči pa so mučno dolgi. Postojnski je trajal devet, nekatera druga sojenja deset let.

Pri porodu v postojnski porodnišnici pred 12 leti ni bilo zdravniške napake, zgodil se je zaplet. Vzrok za odškodninsko odgovornost je nezadostono informiranje porodnice, je ugotovilo že prvostopenjsko in potrdilo drugostopenjsko sodišče. Presodilo je, da je porodničar pravilno postopal, ko se je odločil za naravni porod, saj je bilo (tudi po mnenju izvedencev) tveganje pri naravnem porodu manjše kot pri porodu s carskim rezom. Ker pa je obstajalo tveganje pri obeh vrstah porodov, bi moral prepustiti porodnici izbrati med večjim in manjšim zlom. Postopek sicer še ni povsem končan, ker se je postojnska porodnišnica pritožila na vrhovno sodišče zaradi zastaranja zadeve. Pritožba ni zadržala izvršbe, prizadeta družina je po devetih letih sojenja končno dobila odškodnino. Kako je določena višina odškodnine?

355 povprečnih plač

Sama odškodnina znaša 355.000 evrov za dečka, ki je postal zaradi pomanjkanja kisika ob porodu hudo invaliden. Sodišče mu je prisodilo 355 povprečnih plač, pri čemer je upoštevalo dosedanje sodne prakse. Zapisalo je, da so bile odškodnine, prisojene v času konjunkture (med letoma 2001 in 2007) sicer višje. Več deset tisoč evrov je prisodilo tudi dečkovim družinskim članom. Skoraj polovico od skupnega zneska 853.438 evrov so bile zamudne obresti.

Postojnska porodnišnica je priljubljena, saj se tja odpelje rodit tudi veliko Ljubljančank in žensk iz drugih krajev. Po številu porodov je četrta v Sloveniji; lani je v njej rodilo 1494 porodnic. Več kot 800.000 evrov odškodnine pomeni okoli 13 odstotkov od 6,3 milijona evrov, kolikor ima porodnišnica na leto prihodkov. Kljub temu bodo njene dejavnosti potekale razmeroma nemoteno naprej. Porodnišnica trdno stoji na lastnih nogah; nekaj denarja ima na svojem računu v okviru enotnega zakladniškega računa države, zato ji ne bo treba zaprositi za finančno pomoč države.

Različni zneski zavarovanj

Zdravstvena dejavnost je v celoti tvegana. Že povsem navadne operacije se lahko kljub strokovnemu zdravniškemu delu končajo z zapletom, ki za bolnika pomeni celo invalidski voziček. Po podatkih evropske komisije se pojavijo zapleti ali napake med zdravljenjem, ki imajo škodljive posledice za bolnike, v vsakem desetem primeru zdravljenja v EU, zato pomeni zdravniško delo velik izziv za vse evropske sisteme. Zdravniki in zdravstvene ustanove so povsod zavarovani.

Bolnišnice v Sloveniji imajo sklenjena zavarovanja odgovornosti in poklicne odgovornosti za različne zneske. Po zakonu je minimalna zavarovalna vsota le 12.500 evrov. Postojnska porodnišnica je bila v času poroda, zaradi katerega je zdaj plačala odškodnino, zavarovana za 51.000 evrov, iz lastnih sredstev je torej zdaj plačala 800.000 evrov.

»Takšno je bilo takrat priporočilo ministrstva za zdravje. Zdaj se bomo zavarovali za 500.000 evrov, vsakemu zdravniku pa svetujem, da se še dodatno zavaruje sam,« je povedal direktor porodnišnice Aleksander Merlo. Druge bolnišnice so zavarovane za znesek od 25.000 evrov pa vse do 100 ali celo 200 tisoč evrov. Bolnišnica Celje, denimo, je zavarovana za 110.000 evrov. Bolnišnice vedo, da je to premalo, a zaradi finančnega stanja več ne zmorejo. Najvišje odškodnine (glej tabelo) se vzpenjajo precej višje. Večina se jih določi pred sodiščem, kljub temu pa je tudi nekaj poravnav. Vsekakor so poravnave ugodnejše kot tožbe, saj ni mučnih javnih sodnih postopkov. Združenje zdravstvenih zavodov je za ta namen izšolalo že 150 mediatorjev.

Tujci v slovenskem zdravstvu

Poučen je primer bolnika Izraelca, ki je bil pred več kot 20 leti operiran na možganih v UKC Ljubljana. Izraelsko sodišče mu je dosodilo 2,3 milijona evrov odškodnine, ki bi jo moral plačati znameniti slovenski nevrokirurg prof. dr. Vinko Dolenc osebno. Slovensko ustavno sodišče je sicer novembra 2016 s svojo presojo izplačilo za zdaj ustavilo in vrnilo postopek na začetek še pred slovenskimi sodišči. Ker je mobilnost pacientov vse večja, bi morale biti slovenske bolnišnice pripravljene tudi na tožbe tujcev.

Zavarovalnine v ceni ZZZS?

Direktor postojnske porodnišnice meni, da bi država kot lastnica bolnišnic morala ustanoviti poseben sklad za izplačilo odškodnin. Metod Mezeg, direktor združenja zdravstvenih zavodov, je dejal, da bodo zbrali podatke o vseh odškodninah in nato predlagali, da se zavarovalnine vključijo v strukturo cene zdravstvene storitve v okviru plačila ZZZS. Meni, da se slovensko zdravstvo z odškodninami »amerikanizira«. Z ministrstva za zdravje so odgovorili, da bolnišnice vsaka sama odločajo o višini zavarovalne premije, ki jo bodo tudi vnaprej plačevale iz lastnih virov. Zdravniška zbornica, ki si že več kot desetletje prizadeva za nekrivdno zavarovanje odgovornosti – zdaj je namreč treba za izplačilo odškodnine najprej dokazati krivdo zdravnika – se bo zdaj pridružila projektu »Šilih« v okviru ministrstev za zdravje in za pravosodje, ki nameravata pohitriti postopke in določiti izhodišča za odškodnine iz nekrivdne odgovornosti, je povedala Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice.