Škocjanski Romi vodo zajemajo iz potoka, v katerega se steka greznica

Škocjan – Škocjanski Romi v Dobruški gmajni živijo v katastrofalnih bivanjskih razmerah brez pitne vode, saj se z vodo preskrbujejo v bližnjem potoku Radulja, ki je precej onesnažen. Nemalokrat se zgodi, da otroci v njem naletijo na poginule živali, v potok pa se iztekajo tudi greznične odplake. Škocjanska občina doslej ni storila ničesar, da bi Romom zagotovila vsaj to najosnovnejšo dobrino. V Forumu romskih svetnikov so ogorčeni in zahtevajo čimprejšnjo ureditev razmer.

»Želim si, da bi moja družina nekoč živela tako kot večina slovenskih državljanov,« pravi 29-letna Liljana Grm, ki si je pred desetimi leti skupaj s svojim partnerjem Milanom Novakom v romskem naselju brez vode in elektrike ustvarila dom in je mati dveh mladoletnih otrok. Preselila se je iz Kočevja, kjer je končala šolo za šivilje. Ker ne verjame, da bo življenje tu v bližnji prihodnosti postalo znosno, se želi odseliti in svoji družini omogočiti normalno življenje. Pravi, da vode iz potoka, zaradi katere imajo tamkajšnji Romi želodčne težave, otroci pa so krastavi po nogah in tudi obrazu, ne pijejo, zato jo v plastičnih posodah vozi od drugod.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je zgrožen, ker občina doslej ni uspela komunalno urediti tega romskega naselja. Po njegovem prepričanju je zadeva alarmantna, na kar so opozorili tudi tamkajšnjega župana, saj naselje spada med najslabše urejene v vsej državi. »Ti Romi so povsem izključeni iz družbe. Občina mora v najkrajšem možnem času pristopiti k ureditvi lastnine in naselju zagotoviti vsaj minimalne življenjske razmere,« je prepričan Rudaš.

Na vprašanje Dela, kaj namerava storiti urad za narodnosti, da bi škocjanskim Romom zagotovili vsaj neoporečno vodo, je direktor Stanko Baluh pojasnil, da pozorno spremljajo položaj pripadnikov romske skupnosti tudi glede bivanjskih razmer, vendar pa aktivnosti na tem področju ne sodijo v njihovo pristojnost, temveč je to, skladno s slovenskim pravnim redom, naloga občin.

Škocjanski župan Jože Kapler, ki je opisano stanje tega romskega naselja ob bodoči obrtni coni podedoval od svojega predhodnika Antona Zupeta pravi, da ima občina zvezane roke, saj zemljišče, na katerem Romi živijo, ni občinsko, temveč last novomeške Kmetijske zadruge (KZ) Krka. Kapler je povedal, da želijo najprej sprejeti občinske prostorske akte in urediti lastništvo zemljišča. Na vprašanje Dela, ali bo občina to zemljišče odkupila, z Romi uredila najemno pogodbo in nato le zgradila vodovod za približno 250 prebivalcev, je Kapler povedal, da je z direktorjem KZ »navezal stike«, da pa se o konkretnih zadevah še nista pogovarjala. Direktor KZ Krka Janez Kužnik je za Delo povedal, da želi zadruga dober hektar zemljišča občini prodati, in upa, da ji bo to uspelo. Ne nameravajo pa občini dati morebitne služnosti za gradnjo vodovoda, saj imajo s Kaplerjevim predhodnikom slabe izkušnje. Anton Zupet, pravi Kužnik, je bil namreč na začetku županskega mandata pred leti zelo zainteresiran za rešitev tega problema, pozneje pa ni kazal nobenega interesa več. Kolikšna bi bila kupnina, Kužnik ni želel razkriti, meni pa, da bo problem težko rešljiv brez finančne pomoči države.