Škoda zaradi lubadarja večja kot lanska

Bled – Po lanski sezoni, ko so gozdarji zaradi širjenja lubadarja v Sloveniji posekali za tri milijone kubičnih metrov smrek, se gozdarji bojijo, da bo letošnja še hujša, saj so do zdaj za posek določili za več kot 720.000 kubikov napadenih smrek, druga generacija letošnjih lubadarjev pa se sploh še ni razvila.

Andrej Avsenek, vodja blejske enote zavoda za gozdove, pravi, da se širjenje lubadarja še ni ustavilo. »V 130-letni zgodovini spremljanja stanja gozdov še nismo zaznali tako hitrega širjenja lubadarja kot letos,« je dejal Avsenek. Skrbi jih, da se bo lubadar preselil večinoma še v višeležeče gozdove na Pokljuko in Jelovico, kjer odkrivajo nova žarišča na višini nad 1200 oziroma 1300 metrov nad morjem. K širjenju lubadarja na višje lege so delno pripomogle tudi podnebne spremembe, saj se temperature zvišujejo tudi na višjih legah, kar je ugodno za razvoj lubadarja, hkrati smreka potrebuje padavine vsaj enkrat na teden. Če jih ni, postanejo smreke občutljivejše tudi za škodljivce. Ta mesec se je že razvila ena generacija lubadarja, prihodnji mesec ob novi in še bolj množični generaciji pa predvidevajo, da bo škode še več. Če bodo vremenske razmere ugodne, se bo širjenje lubadarja verjetno stopnjevalo tudi še septembra.

Širjenje lubadarja na Pokljuko

Kjer je v tleh več vode in so za razvoj smreke ugodnejši pogoji, je stanje nekoliko boljše, Avsenek pa je omenil gozdove v nižinskih predelih in Karavankah. Vida Papler Lampe z blejske enote zavoda za gozdove je dodala, da so najbolj prizadeta območja v Bohinju, dolina Radovne, pobočja Boršta in Homa, na vrhu Osojnice na Bledu so pred kratkim posekali tisoč kubičnih metrov dreves. Izpostavila je tudi suha pobočja nad Nomenjem in dodala, da se lubadar z Jereke širi na Pokljuko. Zaradi velikega obsega dela na težko dostopnih pobočjih vzpetin varovalnih gozdov ne čistijo.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Lani so na območju blejske enote zavoda za gozdove v vsem letu posekali za 300.000 kubičnih metrov napadenih smrek (v Sloveniji pa tri milijone kubičnih metrov), letos pa bodo to količino poseka precej presegli, pričakuje Avsenek. Julija lani so gozdarji za posek odkazali za sto tisoč kubičnih metrov dreves, letos pa že skoraj 160.000 kubičnih metrov, o čemer so obvestili okoli 1500 lastnikov gozdov. Četrtina se jih na pozive odzove hitro, preostali se čiščenja zaradi različnih razlogov lotevajo počasneje. Do konca leta samo na blejskem koncu pričakujejo za tretjino večji posek napadenih smrek kot lani. V zadnjih dveh letih so na območju blejske enote zavoda za gozdove posekali že za pol milijona kubičnih metrov smrek, ki na tem območju pomeni okoli 70 odstotkov vse lesne zaloge.

Nujno je hitro spravilo lesa

Vrednost zdravega smrekovega lesa je 80 evrov za kubični meter. Če je napadeno drevje hitro pospravljeno, večja škoda ne nastane, odlašanje s spravilom pa ceno lesa v prvih tednih zniža za 30 evrov. Ob še daljšem odlašanju je les primeren le za celulozo, njegova vrednost pa doseže le še 25 evrov za kubični meter. Lani so škodo na območju blejske enote ocenili na 11 milijonov evrov, letos bo še višja. Zaradi vse večje gospodarske škode se bo znižala gospodarska vrednost gozdov. Avsenek pravi, da z ekološkega vidika umik smreke ni nič posebnega, saj so na tem območju v preteklosti prevladovali jelovo-bukovi gozdovi. Erozije na območjih posekanih gozdov ne pričakujejo, saj se bo gozd naravno obnovil, medtem ko umetna obnova gozda (s sajenjem sadik dreves) stane okoli 8000 evrov za hektar, pri čemer umetna obnova zahteva še veliko dela. Na golih območjih se izboljšajo pogoji za razvoj divjadi, predvsem jelenjadi, srnjadi, gamsov in muflonov, dodaja Avsenek.

Dvesto ekip sekačev iz vse Slovenije

V gozdovih na blejskem območju je zdaj okoli 200 ekip sekačev (dva gozdarja in traktor) iz vse Slovenije. Vsaka ekipa lahko, če so razmere optimalne, na dan lahko pospravi od 20 do 30 kubičnih metrov lesa. Ekipe so bile na terenu tudi pozimi, ko so bile za spravilo lesa ugodne razmere, in so pospravile večino napadenega drevja. Upali so, da se zaradi sečnje lubadar ne bo širil tako močno, kot ugotavljajo zdaj, ko, kot pravi Vida Papler Lampe, sproti ne zmorejo več označiti oziroma za posek odkazati z lubadarjem napadenih vseh žarišč. Vsak dan tako odkažejo za okoli tisoč kubičnih metrov dreves za posek, ta mesec pa celo do dva tisoč kubičnih metrov na dan. Posamezni revirni gozdar (na blejski enoti jih je 21) nadzoruje okoli 3000 hektarov gozdov in vseh žarišč zaradi velikega obsega dela niti ne zmorejo odkriti, zato bodo informacij o večjih neodkritih žariščih veseli, pravi Avsenek.

Previdnost in strpnost tudi na gozdnih poteh

V gozdovih je zdaj veliko sekačev, na gozdnih cestah pa več prometa, zato Avsenek obiskovalce gozdov opozarja na previdnost in strpnost. V Bohinju so posebej za turiste, ki ne poznajo okoliščin, zaradi katerih se pojavljajo rjave lise v sicer zelenih gozdovih, na spletni strani Turizma objavili posebej o tem izdelan kratki film, v katerem obiskovalce seznanjajo z značilnostmi širjenja lubadarja in jih opozarjajo na morebitne nevarnosti (zaradi sečnje in spravila) v gozdovih, je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.