Tiskane izdaje
Škofja Loka – Doprsni kip rojaku dr. Andreju Karlinu (1857–1933), tržaško-koprskemu in lavantinskemu škofu, ki so ga v kostanjevem drevoredu pri cerkvi sv. Jurija v Stari Loki odkrili ob 150-letnici njene posvetitve, pomeni začetek Aleje škofov oziroma Parka škofov, pravita pobudnika Alojzij Pavel Florjančič in Klemen Karlin. Kip so postavili s pomočjo darovalcev.
Prvotno so nameravali kip škofa Karlina ob 150-letnici rojstva postaviti v Alejo znamenitih Ločanov v Šolski ulici (od marca 2013 se imenuje Aleja zaslužnih Ločanov). Akademski kipar Metod Frlic je tako že leta 2007 oblikoval mavčno predlogo, vendar kipa nato niso odlili v bron, niti v drugo pred dvema letoma, ko ga je Muzejsko društvo Škofja Loka znova predlagalo za v Alejo znamenitih Ločanov ob 80-letnici njegove smrti, predlog ni bil sprejet.
Park škofov morda še ni čisto pravi park. »Toda verjamemo, da nekoč bo, in to z vsem, kar spada zraven. Škofjo Loko je ne le v imenu močno zaznamovalo, da ji je od leta 973 do 1803 tod gospodovalo 47 freisinških škofov, zemljiških gospodov Loškega gospostva. Gre za bogato dediščino, ki se je vse premalo zavedamo, kaj šele cenimo,« pravi Klemen Karlin, predsednik društva Lonka Stara Loka in daljni sorodnik škofa Karlina.
Še najmanj dva zaslužna
Na vprašanje, kateri škofi bi še morali dobiti mesto v parku, je Alojzij Pavel Florjančič odgovoril, da je prvi zagotovo freisinški škof Abraham (957–994). »Iz njegovega pontifikata so Brižinski spomeniki, naša magna karta. Ob postavitvi bi morala sodelovati država, se je treba javno spomniti na naš narodov rojstni list,« pravi Florjančič in dodaja, da bi si spomenik zaradi svoje zavzetosti pri obnovi mesta po silovitem potresu leta 1511 zagotovo zaslužil tudi škof Filip (1498–1541). V Loki je tedaj ostal cel le kamniti most, vse drugo, z gradom, cerkvijo sv. Jakoba, samostanom klaris, kaščo in drugimi stavbami, pa je dal obnoviti škof Filip in po nekaterih virih zaradi tega tudi bankrotiral.
Ločanke z začasno alejo
Junija je ekipa Zavoda Tri z umetniško instalacijo opozorila, da v Aleji zaslužnih Ločanov na Šolski ulici med desetimi upodobitvami ni niti ene ženske. Nasproti kipom so zato začasno postavili upodobitve uršulinke Angele Bahovec, zdravnice Marije Bračko in humanitarke Franje Tavčar oziroma tako imenovano Alejo znamenitih Ločank in s tem spodbudili razpravo o enakopravnosti žensk.
Ločani so doslej v aleji zaslužnih izkazali čast slikarjema Ivetu Šubicu in Antonu Ažbetu, kiparju Tonetu Logondru, zgodovinarju Pavletu Blazniku, geografu Francetu Planini, književniku Tinetu Debeljaku, pobudniku poštne znamke Lovrencu Koširju, sociologu Borisu Ziherlu, pobudniku in vodji upora v Judenburgu Antonu Hafnerju in zdravniku Viktorju Kocijančiču.
