Tiskane izdaje
Ljubljana – RTV Slovenija so se zgodile pozitivne spremembe, med najbolj vplivnimi javnimi glasili je še najbolj pluralna, pripravila pa je tudi veliko dobrih verskih oddaj, v današnjem pojasnilu k torkovi izjavi pišeta komisija pravičnost in mir ter komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Opozoriti pa želijo na nekatere pomanjkljivosti in nekorektnosti v poročanju o katoliški Cerkvi. Prav zaradi slednjih so upravičeni do tega, da si želijo sprememb in jih tudi pričakujejo od novega zakona o RTV Slovenija. Ob tem pa komisiji pri SŠK dodajata, da je bila njihova torkova izjava "prikazana kot ostra in pavšalna kritika RTV Slovenija, kar ni res".
Komisiji poudarjata, da je RTV o številnih cerkvenih dogajanjih korektno poročala. "Nikoli, tudi z zadnjo izjavo, nismo trdili, da je vse zanič. To smo celo izrecno poudarili. V kritiki smo se tudi omejili na nekatere - torej ne na vse - urednike in novinarje." Ker so komisiji SŠK javno obdolžili, da sta neprimerno ostri, krivični in da so kritične pripombe neupravičene, pa v izčrpnem pojasnilu navajata "nekatera dejstva".
Pravijo, da so na področju civilne družbe daleč največja skupnost, vendar po sedanji zakonski ureditvi nimajo svojega predstavnika v svetu RTV Slovenija. "Imajo ga sicer vse verske skupnosti skupaj, toda to ni ustrezno. Katoliška Cerkev šteje najmanj desetkrat toliko vernikov kot vse ostale verske skupnosti skupaj, vendar v svetu RTVS ni zastopana." To je za Cerkev nesprejemljivo in krivično, novi zakon pa daje možnost, da se to popravi, pišeta komisiji.
Poročanje o smrti papeža Janeza Pavla II. je bilo res sorazmerno obširno, kar je bila glede na izjemno svetovno odmevnost dogodka najbolj osnovna dolžnost RTV Slovenija, ugotavljata komisiji. Vendar so "številni poznavalci ugotovili, da na ta dogodek RTVS ni bila pripravljena, da je z odzivom zamujala in da se je ob dogodku znašla, kakor se je mogla". Tudi zato je verjetno prišlo do tega, da ni bilo jasne meje med pietetnim in nazorsko neobremenjenim življenjskim prikazom ob smrti in pokopu ter eventualno poznejšo strokovno in kritično razpravo o delu pokojnega papeža, pišeta komisiji. "Kdor je spremljal poročanje na tujih televizijah, je razliko med poročanjem zlahka opazil."
Enako po mnenju komisij SŠK velja za poročanje o papežu Benediktu XVI. in svetovnem dnevu mladih v Kölnu, ki je bilo pomešano s kritiko papeževega vztrajanja pri tradicionalnem stališču katoliške Cerkve na področju spolne morale. Pri "svežem primeru pristranske selekcije novic" komisiji med drugim izpostavljata poročanje o praznovanju 40-letnice "najbolj branega slovenskega mesečnika, cerkvenega glasila Ognjišče, ki ima 226.000 bralcev". 4. septembra se je namreč v Postojni ob tem dogodku zbralo 10.000 ljudi, "na nacionalni televiziji pa nismo videli niti enega posnetka te množice slovenskih državljanov, čeprav ta medij po drugi strani velikokrat poroča o povsem obrobnih prireditvah z zanemarljivo udeležbo".
Med drugim komisiji SŠK izpostavljata še lanskoletni veliki šmaren (15. avgust 2004), ko je "ista televizija poskrbela za posebno televizijsko ekipo, ki je od vsega začetka spremljala in dejansko soustvarila delikventni dogodek, ko je mestni posebnež v koprski stolnici onemogočil zvonjenje na največji Marijin praznik".
Vsem tem in podobnim spodrsljajem bi se laže izognili, če bi v uredništvu informativnih oddaj imeli več sodelavcev, ki do cerkvenih tem in verujočih ne bi imeli vnaprej skeptičnega odnosa, ampak bi bili o stvareh, o katerih poročajo, teološko in cerkveno zgodovinsko poučeni, ocenjujeta komisiji. Od novega zakona o RTV Slovenija komisiji pričakujeta "jasno opredelitev odgovornosti v medijski hiši, ki ima več kot 20 milijard tolarjev proračuna". Jasna hierarhija odgovornosti upravljavcev daje dober obet za bolj gospodarno porabo denarja, ki ga RTV Slovenija namenjamo državljani, še ocenjujeta komisiji in dodajata, da novi zakon podpirata, saj bo jasna postavitev odgovornosti gotovo prispevala tudi k večji profesionalnosti vseh, ki oblikujejo najpomembnejše javno glasilo v slovenskem prostoru.
TV Slovenija: "Dejstva", kot jih navaja SŠK, spet niso točna
V Informativnem programu TV Slovenija pa so tudi zadnje pojasnilo iz SŠK sprejeli s presenečenjem. "Prvič zato, ker verjamemo v namero zakonodajalca, da je novi zakon potreben zaradi boljšega in bolj učinkovitega upravljanja zavoda RTVS z 2200 zaposlenimi in ne zato, da bi 'popravil' poročanje 60 novinarjev, voditeljev in urednikov informativnega programa TV Slovenija." Presenečeni pa so tudi, ker " dejstva", kot jih navaja pojasnilo, spet niso točna.
Tako denimo niso spregledali praznovanja 40-letnice cerkvenega glasila Ognjišče. "Nasprotno, v naši ugledni oddaji Odmevi smo 5. septembra objavili prispevek o pomenu te obletnice in vlogi Ognjišča danes, med drugim pospremljen z izjavo glavnega in odgovornega urednika Ognjišča Franca Boleta ter tiskovnega predstavnika koprske škofije Boža Rustje," trdijo na nacionalni televiziji.
Prav tako ni točno, da uredništvo informativnega programa ne sodeluje z uredništvom verskih oddaj, problematičen pa se jim zdi tudi očitek, da je v uredništvu informativnega programa preveč sodelavcev, ki imajo o cerkvenih temah in verujočih vnaprej skeptičen odnos. "Novinarjev na nacionalni RTV ne sprašujemo po politični, verski, nacionalni ali drugih pripadnostih. Pomembno je, da svoje delo opravljajo profesionalno, v skladu s kodeksom in visokimi etičnimi standardi novinarskega poklica," še dodajajo v nacionalni TV hiši.
Prav tako so na RTV odgovorili na trditve predlagateljev in zagovornikov novega zakona RTVS, da bo z izglasovanjem zakona na referendumu RTV prispevek realno nižji, saj naj novi zakon ne bi več vseboval mehanizma poviševanja prispevka z rastjo inflacije. V javnem zavodu pojasnjujejo, da je že sedaj višino prispevka spreminjala vlada, od leta 1999 do danes pa je bilo zviševanje prispevka v povprečju za polovico nižje od vsakoletne dosežene stopnje rasti inflacije in se z njo ni avtomatsko usklajeval.
Kot so zapisali, je tudi v sedanjem zakonu zapisano, da se višina prispevka določa z zakonom, vlada pa lahko na predlog RTV Slovenija višino prispevkov spremeni glede na porast življenjskih stroškov. Novi zakon pa določa, da vlada višino prispevkov spremeni za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi.
Tudi razlaščenci za novi zakon o RTVS
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja podpira vsako spremembo pri vodenju in delovanju RTV hiše, ki bo omogočila slovenski civilni družbi neovirano seznanjanje z njenimi stališči. Prepričani so namreč, da so bili v 15 letih svojega delovanja pri poročanju RTVS v neenakopravnem položaju v primerjavi z nasprotniki denacionalizacije. Novi zakon pozdravljajo, ker so prepričani, da se bodo z njegovo uveljavitvijo razmere na RTVS glede nepristranskega informiranja javnosti bistveno izboljšale.
Tudi politiki so se oglasili
Sedaj se prepiramo o tem, kakšen je vpliv politike na javno RTV, z novim zakonom pa bo vpliv politike na RTV Slovenija uzakonjen, je na današnji novinarski konferenci poudarila poslanka Socialnih Demokratov (SD) Majda Potrata. Njen strankarski kolega Dušan Kumer pa je dodal, da se bo na referendumu o zakonu o RTVS odločalo o tem, ali sme biti laž sredstvo političnega boja, in o svobodi javnega obveščanja.
Ni dvoma, da je bila zahteva za referendum upravičena, kar potrjuje angažiranje politike, stroke, civilne družbe in Rimskokatoliške cerkve (RKC), je ocenil vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Če bo udeležba 30 in večodstotna, kot kažejo napovedi, bo za vodjo poslancev SD eden bistvenih namenov referenduma dosežen. Pomemben del javnosti bo namreč vedel, da se odloča o usodi javne RTV, kar bo okrepilo položaj in odgovornost RTVS ter otežilo vladajoči koaliciji, da si "jo grobo politično podredi". Za Potrča razen plebiscita o samostojnosti Slovenije in o vstopu v EU ter zvezo NATO tako pomembnega referenduma še ni bilo, "zato je toliko bolj žalostno opazovati nizko raven kulture dialoga s strani vladne koalicije".
Strategija razvoja RTVS od leta 2004 do 2010 je dober program in dobra osnova, ki bi ji moral novi zakon o RTVS slediti, pa ji ne. Sicer pa je informativni program na javni televiziji dober in ga je bistveno več kot v primerljivih evropskih državah. Vladna stran selektivno predstavlja odmeve na novi zakon o RTVS; tiste izjave, ki jim niso všeč, jih zamolčijo, se je poslanka LDS Majda Širca odzvala na današnjo novinarsko konferenco SDS.
Na novinarski konferenci SDS je namreč poslanec Jože Tanko glede na podatke v strategiji dejal, da je delež informativnih vsebin na slovenski televiziji bistveno manjši od deleža nekaterih držav v EU, poslanec Branko Grims pa je predstavil mnenji vodje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov Hans-Gerta Pötteringa in predsednika Evropske ljudske stranke Wilfrieda Martensa, ki podpirata novi zakon. Na tak način naj bi se po mnenju Grimsa zaključilo obdobje prepričevanja, kako vsa Evropa nasprotuje novemu zakonu o RTV Slovenija.
Širca je v svoji izjavi po novinarski konferenci SDS pojasnila, da je bila strategija pripravljena po več mesečnem usklajevanju, raziskavah in anketah in govori o tem, da je treba utrditi politično in finančno neodvisnost RTVS. Hkrati zagovarja koncept civilne družbe in njene zastopanosti v svetu RTVS, česar pa v novem zakonu o RTVS ni. V nadzornem svetu bi morali biti tudi vrhunski strokovnjaki, "kar smo pri obravnavi novega zakona hoteli doseči, pa so nas zavrnili ", je dejala Širca.
Tudi na RTV trdijo, da Tankova navedba ne drži. Kot pojasnjujejo, je delež poročil in dnevnikov v letu 2003 znašal osem odstotkov, delež aktualnih oddaj pa 18 odstotkov. Delež poročil in dnevnikov v letu 2004 je znašal 7,8 odstotka, medtem ko je bil delež aktualnih oddaj 17,4 odstotka. Letos pa bo zaradi dveh novih dnevno informativnih oddaj (poročil ob 15. uri in Slovenske kronike ob 17. uri), ki so se pridružile šestim že obstoječim dnevno informativnim oddajam, ta delež zagotovo še višji.
Tabela, ki je bila predstavljena na omenjeni novinarski konferenci SDS, pa vsebuje podatke o tem, da je povprečje predvajanih programov v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, Hrvaškem, Irskem, Madžarskem in v Sloveniji, ki sodijo v zvrst poročila in dnevniki, osem odstotkov. Medtem ko je povprečje predvajanih programov, ki sodijo v zvrst aktualne oddaje, 18 odstotkov.
