Skomine ostanejo

Vladajoča koalicija pripisuje očitno največji pomen privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor in Telekoma. Izbira prioritet ni naključna.

Objavljeno
08. maj 2006 23.22
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Vladajoča koalicija pripisuje očitno največji pomen privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor in Telekoma. Izbira prioritet ni naključna. Obljube o privatizaciji NKBM in njeni preobrazbi v perspektivno "vseslovensko" banko so bile stalnica oblastnih prizadevanj in političnega dobrikanja Štajercem v letih prejšnjih volitev in koalicij. Prejšnja oblast svojih načrtov v dveh mandatih ni uresničila, pa tudi nova koalicija je porabila kar leto in pol, da je končno postavila na mizo privatizacijo druge največje slovenske banke, ki je 100-odstotno v državni lasti ter tržno, kadrovsko in finančno stagnira. Upamo, da jo bo izpeljala.

Zgodba o privatizaciji Telekoma je drugačna, tudi tu pa je država nekoč – za časa razcveta e-ekonomije – že zamudila najboljšo priložnost za prodajo po najvišji ceni. Vsekakor pa bo privatizacija Telekoma za vlado politično koristna, če nič drugega, bo lahko z njo poplačala in razveselila tiste volivce, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje.

Bolj zapletene privatizacijske zgodbe, ki ne prinašajo tako konkretnega političnega dobička (nadaljevanje privatizacije NLB), bodo očitno še počakale. Sicer pa je gospodarski kolegij vlade v ponedeljek načelno podprl umik Soda in Kada iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih, pri tem pa za najpomembnejše družbe niso določili roka prodaje, pa tudi sicer so predlogi vladnih svetovalcev dokaj ohlapni.

Vlada je v poldrugem letu zelo malo naredila za uresničitev predvolilnih obljub o preglednem umiku države iz gospodarstva. Je pa zagnano uporabljala podedovano lastniško infrastrukturo Kada in Soda za zavzemanje nadzorniških in upravljalskih pozicij v strateško najpomembnejših podjetjih in finančnih družbah. Tudi zato Slovenija še vedno nosi neslavno oznako države z največjim, skoraj polovičnim deležem države v gospodarstvu. Upravljanje državne lastnine in tržnih naložb Kada in Soda, ki so po naših izračunih samo v najboljših podjetjih vredne vsaj 400 milijard tolarjev, pač zbuja skomine vsaki oblasti. To kaže tudi dozdajšnji "umik" države iz gospodarstva. Od vlade, ki je obljubljala liberalizacijo gospodarstva, smo pričakovali več.