Tiskane izdaje
Ljubljana - Policisti so zaradi ilegalnega prehoda meje lani obravnavali 1930 ljudi, kar je skoraj 80 odstotkov več kot leto prej. Mnogi so po prijetju zaprosili za azil, na izid postopka pa niso počakali. Pristojni pričakujejo, da se bo trend nadaljeval, kar nakazujejo razmere v državah tranzita in izvora.
Število ilegalnih prehodov zunanje schengenske meje se je začelo povečevati aprila lani, še bolj maja, nato je do konca leta nihalo. Po podatkih policije predstavljajo državljani Afganistana tretjino vseh nedovoljenih prehodov, sledijo jim državljani Turčije in Kosova. Januarja letos so policisti ustavili 235 ljudi, to je kar 297 odstotkov več kot januarja lani, največ na območju Bele krajine, v okolici mostov in naravnih jezov na reki Kolpi.
Vzhodna in južna pot
Tujci prihajajo do Slovenije iz dveh smeri: po vzhodni balkanski poti iz Grčije skozi Makedonijo, Srbijo in Hrvaško, uporabljali pa so jo v krizi v letih 2015 in 2016, ter po južni balkanski poti. Ta se je vzpostavila ob »zaprtju« prve in se začne v Albaniji, skozi Črno goro, Bosno in Hrvaško proti Sloveniji. »Ugotovitve kažejo, da se tudi del migrantov iz Srbije v zadnjem času odloča za potovanje v tej smeri. Struktura migrantov po državljanstvu na tako imenovani južni poti je drugačna glede na migrante, ki so v Srbiji ostali po »zaprtju« balkanske poti v letih 2015 in 2016.
Tako na novi podsmeri srečujemo skoraj izključno državljane Alžirije in Maroka, medtem ko na poti iz Srbije skozi Hrvaško še vedno srečujemo predvsem državljane Pakistana in Afganistana. Delež tujcev iz te smeri je dolgoročno gledano še vedno večji, kot jih prihaja po novi poti,« so nam povedali na generalni policijski upravi in dodali, da je število prijetij v zadnjih dveh mesecih na južni balkanski poti precej večje od tistega na vzhodni poti. »Smeri se kažejo tudi v lokacijah prestopa meje. Če so bili v Črnomlju skoraj vsi januarja obravnavani tujci državljani Alžirije, je bila velika večina tujcev, ki so jih obravnavali na območju policijskih uprav Maribor in Novo mesto, državljanov Pakistana in Afganistana,« so nam pojasnili.
Na podlagi mednarodnih sporazumov so policisti tujim varnostnim organom lani vrnili 928 tujcev, od tega 755 na Hrvaško. Med njimi je bilo 192 državljanov Afganistana, 124 Kosova in 110 Albanije. Tuji varnostni organi so Sloveniji vrnili 311 ljudi, med katerimi je bilo 52 slovenskih državljanov.
Več prošenj in tudi ustavitev postopkov
»Skoraj vsi tujci v postopkih po prejetju zaradi nezakonitega prestopa meje izražajo namero zaprositi za mednarodno zaščito. Ob preverjanju okoliščin ugotavljamo, da so v veliki večini primerov predhodno zaprosili za mednarodno zaščito v eni ali več držav na poti,« pravijo na generalni policijski upravi.
Prosilce za azil, ki se lahko prosto gibljejo po državi, nastanijo v azilnem domu, velik del pa po tem, ko si nekoliko odpočije in opomore, nadaljuje pot tja, kamor so namenjeni. Tako je za 80 odstotkov več nedovoljenih prehodov meje v statistiki mednarodne zaščite opaznih predvsem v več vloženih prošnjah in nato sorazmerno več ustavljenih postopkih, ker prosilcev v državi ni več. V azilnem domu na odločitve o mednarodni zaščiti čaka 283 ljudi - ta podatek se od konca migrantske krize v letih 2015 in 2016 ni bistveno spreminjal. Lani je v Sloveniji za azil zaprosilo 1476 ljudi, pristojni so jih priznali 152, leto prej pa 170. Več kot polovica tujcev, ki je v zadnjih dveh letih pridobila status begunca ali subsidiarne zaščite, so v državo prišli s programom premestitve iz Italije in Grčije.
Zelo verjetno se bodo trendi iz lanskega leta nadaljevali. »Ocena tveganj zaradi nezakonitega priseljevanja za letos je visoka in pričakovana,« napovedujejo na Policiji. Tako nakazujejo razmere v državah, iz katerih prihajajo ljudje, kot v državah, kjer jih zadržujejo.
