Tiskane izdaje
Se je opozicija, ki ves čas odločno nasprotuje predlaganim spremembam in dopolnitvam zakona o visokem šolstvu, uštela pri seštevanju svojih glasov ali jih je, nasprotno, zelo natančno preštela in zato drugih poslancev ni utrujala s poznopopoldanskim spremljanjem seje? Najmanj verjetna možnost je, da je bilo tistim, ki bi radi preprečili nastanek agencije ali pa ga vsaj čim bolj zavlekli, vseeno, kdaj bo tretja obravnava. Zlasti glede na prepričljivo podporo najbolj spornemu vladnemu amandmaju - zanj je glasovalo več kot 60 odstotkov navzočih poslancev -, ki je napovedovala tudi skoraj zanesljiv sprejem predloga zakona.
En glas je to glasovanje premaknil na oktober, ko bo morda razpoloženje poslancev do zakona bistveno drugačno. Na osnovi česa domnevamo, da so spremembe mogoče? Razlog je omenjeni izglasovani vladni amandma k 15. členu novele zakona, ki je bil sploh edino dopolnilo, o katerem so se na drugi obravnavi izrekali poslanci. A je šlo za dopolnilo posebnega pomena. Pravzaprav za tvegano misijo. Z njim so namreč vlada kot predlagateljica zakona in zlasti njen predstavnik minister Gregor Golobič poslancem znova ponudili enajstčlansko sestavo sveta agencije, najpomembnejšega organa bodoče visokošolske agencije. Golobičeva misija v parlamentu je uspela, saj so poslanci dopolnilu namenili več kot dovolj glasov: 48 od 80.
Zakaj so številke, ki kažejo podporo enajstčlanski sestavi sveta, tako pomembne, da jih kaže navesti? Zato ker so tudi nasprotne številke, namreč tiste, ki kažejo glasovanje na seji matičnega odbora DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Tam je bil v začetku septembra s podporo poslanske skupine SDS sprejet amandma poslanske skupine socialdemokratov, da se v vladnem predlogu zakonske novele enajstčlanska sestava sveta agencije poveča za dva člana, od katerih bi enega imenoval sindikat v visokem šolstvu, drugega pa študentje. Minister Golobič je tedaj sicer poskušal dokazati, da svet agencije ni svet za visoko šolstvo, ki je izrazito delegatsko zasnovan. Člani sveta agencije - tako bi vsaj moralo biti - prav zato, da bi lahko neodvisno odločali, ne bodo predstavljali nikogar in bodo povsem neodvisni strokovnjaki.
Toda odbor je tedaj vendarle podprl amandma in ustregel domnevno prikrajšanim študentom in sindikatom. Pri tem je največjo pozornost vzbujalo seveda to, da sta se v navezi s sindikati in študenti ter proti vladi in predvsem visokošolskemu ministru znašli največji stranki koalicije in opozicije. V torek, niti tri tedne pozneje, pa je koalicija v zvezi z istim členom očitno spet strnila vrste.
Kaj je SD napeljalo k jasni podpori Golobiča? Je vzrok v tem, da sestava državnega zbora ni enaka, kot je sestava matičnega odbora? Je razlog v spremembi, da tokrat na razpravi in glasovanju ni bilo sindikata in študentov? Ali gre morda za novo stališče najmočnejše vladne stranke? V vsakem primeru se je pokazalo, kako krhka je lahko podpora. Prav zato je tako težko napovedati, kaj se (ne) bo zgodilo na oktobrski seji državnega zbora.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
