Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljudje so z navdušenjem sprejeli urgentne centre, množično jih obiskujejo, četudi zaradi nenujnih zdravstvenih težav. Tako preskočijo čakalne vrste v rednem zdravstvu, ugotavljajo zdravniki po letu dni delovanja desetih centrov, ki se utapljajo v delu.
V desetih novih zgradbah, kjer delujejo od 4. januarja novi urgentni centri dan in noč, obiskovalcev še niso sešteli, a ocenjujejo, da vsak drugi pride po nepotrebnem. Le do tri odstotke pacientov na dan je takih, ki bi brez takojšnje zdravniške pomoči umrli, je povedal urgentni zdravnik Gregor Prosen iz Zdravstvenega doma Maribor. Takim in tistim, ki bi se jim brez takojšnje zdravniške pomoči zdravstveno stanje poslabšalo, so namenjeni urgentni centri. Prihajajo pa vsakovrstni bolniki.
Banalni vzroki
»Ker je nekoga zasrbelo v nosu in misli, da ima mozolj, zaradi ježka, ki je mogoče ostal v nogi od poletja, do več mesecev trajajočih glavobolov, ki minejo po zaužitju lekadola,« je naštel kirurg Roman Košir, predstojnik urgentnega centra Maribor, težave ljudi, zaradi katerih ti po nepotrebnem prihajajo v urgentne centre. Razume, da gredo ljudje tja, kjer največ dobijo. »V urgentnih centrih imamo zelo dobro opremo, mlad kader, storitev dobijo takoj,« je naštel. Drugje je treba več tednov in mesecev čakati na ultrazvok, nekaj tednov za rentgen, v urgentnem centru pa diagnozo in napotnico za operacijo dobijo takoj. Na Štajerskem je vrhunec obiskov v petek zvečer, ob nogometnih tekmah, na martinovo in tudi ko se pojavita sneg in led, ob izbruhu respiratornih okužb in spomladi, ko se začne delo na vrtovih. Skratka, vse leto je na urgencah zelo veliko dela, kar obremenjuje zdravnike, ki so tam za to, da bi v trenutku, ko je nujno, kakovostno pomagali življenjsko ogroženim bolnikom, tako pa se izčrpavajo tudi ob bolnikih, ki zdravnika sploh ne potrebujejo ali pa vsaj ne nujno.
Kako omejiti zlorabo urgenc
Pacienti tako hitreje in mimo vrst, v katerih čakajo drugi pacienti, pridejo tudi v vrste za redne operacije. »Urgentni centri so zlorabljani kot obvod za bolnike do specialistov. So način, kako najhitreje dobiti diagnozo,« je dejal kirurg prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Kako te zlorabe omejiti?
Kirurgi so poudarili, da bolnikov, ki pridejo skozi nujna vrata, zdravniki ne smejo in ne bodo odklanjali. Omenili so več drugih mogočih poti, predvsem pa, da je to naloga zdravstvene blagajne (ZZZS). V tujini poznajo participacijo (doplačilo), naknadno izterjavo plačila nenujnih obiskovalcev in triažo, torej razvrstitev pacientov na nujne in nenujne. »Moški, ki ima malenkost povišan PSA, ne more priti v obravnavo na urgenci,« je dejal doc. dr. Tomaž Smrkolj, predstojnik urologije v UKC Ljubljana, ki je prvi pripravil predlog razvrstitve bolnikov glede na stopnjo nujnosti. Meni, da bi to morale narediti vse stroke.
Kirurgi na urgenci se prvič spopadajo z dejstvom, da morajo pacienti dan ali dva čakati na pregled pri svojem družinskem zdravniku, v urgentnem centru pa so na vrsti takoj. Po njihovih besedah je treba okrepiti osnovno zdravstvo, kjer je zdravnikov zdaj premalo, in odpraviti vrste pri specialistih.
Smrkolj: Potrebujemo
Kaj pa otroci?
Posebno vprašanje so urgentni centri za otroke, ki jih zdaj še ni. Medtem ko odrasli lahko pridejo k zdravniku prek urgence kadarkoli, imajo otroci to možnost le v Ljubljani in v Celju. »V času prehladnih obolenj jih pride v Ljubljani tudi po 300 na dan, skupaj s starši to pomeni tisoč ljudi. V novi ljubljanski urgenci za toliko otrok ni prostora. Zdravstveni sistem je treba prilagoditi tako, da bodo urgentni centri namenjeni res le ogroženim, za vse druge bolnike je treba ohranjati nekakšno dežurno službo,« je dejal doc. dr. Anže Kristan, vodja kirurške urgence UKC Ljubljana.
Medtem ko deluje v Ljubljani pediatrična urgenca že dolga leta, so v Celju odprli Pediatrični urgentni center, v katerem je zagotovljena zdravstvena obravnava za otroke 24 ur vsak dan v letu decembra 2015. Otroci in mladostniki v urgentni center vstopajo skozi skupno vstopno točko, na njej pa so usmerjeni glede na potrebno obravnavo. V primeru urgentnih stanj s področja operativnih strok so otroci usmerjeni v kirurški trakt, v primeru internističnih urgentnih stanj pa v pediatrični urgentni center.
Po besedah Radka Komadine je Slovenija z odprtjem urgentnih centrov naredila velik korak na bolje, a je zdaj treba sistem smiselno nadgraditi.
