Skozi vladno sito le dvanajst novih občin

Ljubljana – Vlada je med drugim obravnavala predloge za ustanovitev novih občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij občin in spremembo statusa občin, ki so jih predlagali poslanci državnega zbora in občinski sveti. Od 33 predlogov jih po mnenju vlade izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine le 12. Med njimi ni nobenega predloga za novo mestno občino. Mnenje vlade za državni zbor ni zavezujoče, zato jih lahko poslanci razglasijo še več. Odločilno besedo bodo imeli prebivalci teh območij na referendumih.

Primerni predlogi za nove občine so Ankaran – Hrvatini, Apače, Cirkulane, Kostanjevica na Krki, Makole, Poljčane, Renče – Vogrsko, Središče ob Dravi, Straža, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž in Šmarješke Toplice. Pogoje izpolnjujeta tudi dva predloga za manjši spremembi območij občin, in sicer predlog za izločitev naselja Ostrovica iz občine Divača in njegovo priključitev k občini Hrpelje - Kozina ter predlog za izločitev naselja Zagorica iz občine Litija in njegovo priključitev k občini Šmartno pri Litiji.

Minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo Ivan Žagar je dejal, da je vlada »striktno« upoštevala zakon o lokalni samoupravi. Upoštevali so predvsem število prebivalcev – vse nove občine imajo med 2000 in 5000 prebivalcev, razen občine Ankaran – Hrvatini, ki jih ima več – in geografsko zaključenost območij. Zato so izločili predloge, ki bi obstoječe občine razdelili na več nepovezanih delov. Druga pogoja, odločilna za primernost predlogov, sta osnovna šola in zdravstveno varstvo, torej zdravstveni dom ali zdravstvena postaja. Nova občinska ureditev bo najbrž zaživela po lokalnih volitvah prihodnje leto.

Predlog noveliranje zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka predstavlja dokončno uskladitev z dvema evropskim direktivama. S predlagano novelo se zakon usklajuje z določbami direktive o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela ter direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Prvo direktivo je treba vključiti v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2006. Veljavni zakon sicer že vsebuje določbo o sledni pravici, vendar sedanja ureditev ni v celoti usklajena s to direktivo, je pojasnil Vizjak.

V zakon je treba vključiti predvsem natančno določene višine nadomestil, ki se določajo glede na delež od prodajnih cen. Ta nadomestila so izražena v evrih in ne smejo presegati 12.500 evrov. Nadomestila pripadajo avtorju izvirnika likovnega dela v primerih druge in nadaljnjih prodaj tega izvirnika, je pojasnil Vizjak.

Med najpomembnejšimi novostmi direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki jo je treba v nacionalno zakonodajo prenesti do 29. aprila 2006, je Vizjak izpostavil večji nabor zahtevkov, ki jih lahko uveljavljajo imetniki pravic v tožbi zaradi kršitve pravic.

Niso obravnavali novele zakona o kmetijstvu

Vlada je z dnevnega reda umaknila obravnavo predloga novele zakona o kmetijstvu. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič se je namreč mudila v Bruslju na pogajanjih kmetijskih ministrov Evropske unije o reformi sektorja sladkorja v povezavi, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil njen tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak.

Glavna cilja novele zakona o kmetijstvu sta sicer pospešitev upravnih postopkov, ki potekajo na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, uskladitev teh z zahtevami Evropske unije ter vzpostavitev novega identifikacijskega sistema za zemljišča oz. evidence grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč (t.i. GERK).

Izdali soglasja za sanacijo nasipov ob Muri

Vlada je tudi izdala 23 soglasij za sklenitev pogodb za potrebe okoljskega ministrstva za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri. "S tem smo pokazali, da je mogoče visokovodne nasipe ob Muri sanirati tudi bistveno hitreje, kot je kazala dosedanja praksa," je po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Od velikih neurij, ko je bil vodostaj Mure zgodovinsko visok, so minili slabi trije meseci.

Gre za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri na območju od Dokležovja do Kučnice in od Cvena do Vučje vasi. Podobnik se je zahvalil lastnikom zemljišč ob Muri, ki so s temi pogodbami dovolili izvajalcem del motenje posesti pod določenimi pogoji. Dela, za katera je bilo namenjenih 141 milijonov tolarjev interventnih sredstev, so tako rekoč končana, je dodal Podobnik.

Okoljski minister je še dodal, da so tik pred zaključkom dogovora med ministrstvom za okolje in prostor ter Družbo za avtoceste v RS (DARS), da bodo v prihodnjem letu uredili sofinanciranje in skupno izvedbo dobave materiala, ki je vezan na izgradnjo avtoceste v Prekmurju. "Na ta način bomo ubili dve muhi na en mah," je komentiral. Zelo dober material, ki se ga vgradi v visokovodne nasipe ob Muri, je namreč material, ki bo nastajal ob izkopu trase avtoceste, je pojasnil.

Tudi o omejevalnih ukrepih proti več državam

Vlada je izdala uredbe o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru, Slonokoščeni obali, Libiji, Zimbabveju in Demokratični republiki Kongo. Kot so sporočili iz urada vlade za informiranje, uredbe določajo ukrepe v skladu s skupnimi stališči, ki jih je sprejel Evropski svet, ter določajo sankcije za prekrške iz teh uredb.

EU je aprila za leto dni podaljšala sankcije proti Mjanmaru, s katerimi pripadnikom mjanmarske vojaške hunte in članom njihovih družin prepoveduje vstop na ozemlje držav članic povezave, podjetjem in organizacijam s sedežem v EU pa prepoveduje investiranje v to državo.

EU je januarja sprejela omejitve pri zagotavljanju pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi v Slonokoščeni obali, aprila pa je uvedla določene posebne omejevalne ukrepe zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali.

Povezava pa je februarja za leto dni podaljšala sankcije proti Zimbabveju, uvedene pred tremi leti, ki vključujejo predvsem embargo na prodajo orožja ter prepoved potovanj posameznikom, povezanim z režimom zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja.

Sprejela so tudi uredbo o ukinitvi sankcij proti Libiji. EU je že oktobra lani odpravila embargo na prodajo orožja Libiji, ki je bil v veljavi od leta 1986.

Preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.